Fotografsko iskanje sledi izginule judovske kulture v Sloveniji Ta petek (8.5.) ob 18,30 uri bo v Pavlovi hiši (Pavel haus) v Potrni (Laafeld) pri avstrijski Radgoni, potekal izjemen kulturni dogodek, ki bo gotovo pritegnil veliko pozornost ljubiteljev fotografske umetnosti in sploh kulture ter „Judovstva“ z obeh bregov reke Mure, iz Avstrije in Slovenije. V kulturnem hramu štajerskih Slovencev in domačinov Avstrijcev, ki povezuje tako kulturo kot ljudi, bo namreč na sporedu odprtje razstave por naslovom „Preteklo in pozabljeno“. Sama razstava, ki bo na ogled do 27. junija letos, je v ospredju judovska kultura v Sloveniji, njeno odprtje pa bo spremljal tudi glasbeni program.
Ozemlje današnje Slovenije na prvi pogled ni znano za judovsko kulturo in tradicijo. Delež Judov v prebivalstvu je bil v primerjavi z drugimi evropskimi deželami od nekdaj manjši. Ko se natančneje ukvarjamo s temo, že kmalu naletimo na zanimiva spoznanja, ki dokažejo, da so Judi, čeprav njihova navzočnost ni bila močna, le puščali sledi. Izhodiščni položaj se na prvi pogled ni zazdel preveč ploden. Toda Branko Lenart, fotograf, in Elisabeth Arlt, avtorica, se nista vdala in nastala je ideja, da bi prišla preko manjšega števila indicev, do več informacij. Mnogo sledi je skozi stoletja izginilo, nekatere lahko odkrivamo še danes, druge pa le zaslutimo. Namen in zanimanje avtorjev sta bila prikazati prikrito judovsko kulturo v Sloveniji in jo zajeti s slikami. Branko Lenart in Elisabeth Arlt sta se spustila v iskane sledi, na potovanja, ki so ju z vzhodnega dela Slovenije, iz Prekmurja, preko Maribora, Ptuja in Ljubljane pripeljala proti zahodu, v Novo Gorico in preko Trsta na Primorsko. Na teh potovanjih so nastale razstavljene fotografije, preteklo in izginulo je zajeto v črno-belih fotografijah, ki prikazujejo judovsko kulturo v Sloveniji in naj bi jo zaščitili pred padcem v pozabo.
Ko so bili Judje leta 1492 izgnani iz Španije, odnesli s sabo tudi svojo glasbeno dediščino: neprecenljivo bogastvo romanc in balad ter obrednih pesmi. Klarisa Jovanović je na slovenskem glasbenem prizorišču navzoča od začetka 90. let. Njen repertoar obsega uglasbeno poezijo in priredbe ljudskih pesmi iz dežel nekdanje Jugoslavije in južne Evrope. Luka Ropret je začel igrati kitaro v poznem otroštvu. Po končani srednji glasbeni šoli je poučeval kitaro, sodeloval na mednarodnih glasbenih taborih in na ljubljanski Filozofski fakulteti študiral etnologijo.