PROSLAVE OBLETNIC NE SMEJO BITI USMERJENE PROTI NIKOMUR
- 10.08.2008
„… na srce vam pokladamo: pridite vsi, kolikor je koli mogoče in kdor koli od doma more... v Ljutomer (ali Lotmerk) v nedeljo ...
Obeležena 140. letnica prvega slovenskega tabora
„… na srce vam pokladamo: pridite vsi, kolikor je koli mogoče in kdor koli od doma more... v Ljutomer (ali Lotmerk) v nedeljo popoldne na travnike pri Ščavnici...“ S temi besedami so organizatorji I. slovenskega tabora v Ljutomeru leta 1868 vabili rojake na shod pod milim nebom. In z istimi besedami je župan ljutomerske občine Franc Jurša, 140 let pozneje, vabil na obeležitev visokega jubileja, v okviru katerega se je odvijalo mnogo različnih prireditev in dogodkov. Poleg simpozijev, odkritja spominskih obeležij in kipov, razstav ter drugih kulturnih in zabavnih dogodkov, je potekala tudi državna proslava, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik vlade Janez Janša. Premier je v svojem nagovoru povedal, da tabori govorijo o takratni državljanski kulturi, ko so presegli kulturni boj in prepričanje v ekskluzivnost določene politične mentalitete. Po njegovem proslave obletnic ne smejo biti usmerjene proti nikomur.
Letos po besedah predsednika vlade mineva natančno 160 let od takrat, ko je bila postavljena ideja o združeni Sloveniji, zato bi bilo po njegovem prav, da se je večkrat spominjamo. „In to kljub temu, da od preteklosti ni mogoče živeti, vendar pa prav tako ni mogoče polno živeti brez narodne identitete. Ne zgolj zato, ker je temelj nacionalne kulture, ampak tudi zato, ker je ta identiteta globoko vsidrana v preteklosti. Usoda vsakega naroda je odvisna predvsem od tega, če zna trezno presojati lastno zgodovino, družbo, človeka in svet, ter če gradi vrednote na resničnih in trajnih spoznanjih“, je dejal Janša. Proslave pomembnih obletnic so sicer po njegovem izraz hvaležnosti našim velikim prednikom. „Zato ne smejo biti usmerjene proti nikomur, ne proti sosedom, in še najmanj proti rojakom, njihov namen je vztrajanje pri pozitivni zgodovinski dediščini, ki jo moramo spoštovati, hkrati pa ustvarjalno razvijati in nadgrajevati v vedno novih okoliščinah“, je dejal premier.
Po njegovem ni naključje, da je bil prvi tabor ravno v Ljutomeru, saj je na takratnem Štajerskem živela približno tretjina vseh Slovencev, ki je takrat predstavljala tudi tretjino prebivalcev celotne dežele. Udeležba na taboru je bila po Janševih besedah impozantna tudi za današnje razmere, saj se je zbralo okrog 7.000 udeležencev, pa tudi zato, ker so znali velike narodne teme povezati z lokalnimi problemi. „Na eni strani so zahtevali združeno Slovenijo in slovenske šole, na drugi pa državno in deželno finančno podporo štajerskim Slovencem“, je v zvezi s tem dejal Janša, ki je svoj govor pa je premier zaključil z besedami: „Danes sedanjost in prihodnost držimo v svojih rokah, nedavno smo dokazali Evropi in svetu, da se ne bojimo niti večjih in širših izzivov. Biti Slovenec predvsem pomeni hoteti biti Slovenec“.
Letos po besedah predsednika vlade mineva natančno 160 let od takrat, ko je bila postavljena ideja o združeni Sloveniji, zato bi bilo po njegovem prav, da se je večkrat spominjamo. „In to kljub temu, da od preteklosti ni mogoče živeti, vendar pa prav tako ni mogoče polno živeti brez narodne identitete. Ne zgolj zato, ker je temelj nacionalne kulture, ampak tudi zato, ker je ta identiteta globoko vsidrana v preteklosti. Usoda vsakega naroda je odvisna predvsem od tega, če zna trezno presojati lastno zgodovino, družbo, človeka in svet, ter če gradi vrednote na resničnih in trajnih spoznanjih“, je dejal Janša. Proslave pomembnih obletnic so sicer po njegovem izraz hvaležnosti našim velikim prednikom. „Zato ne smejo biti usmerjene proti nikomur, ne proti sosedom, in še najmanj proti rojakom, njihov namen je vztrajanje pri pozitivni zgodovinski dediščini, ki jo moramo spoštovati, hkrati pa ustvarjalno razvijati in nadgrajevati v vedno novih okoliščinah“, je dejal premier.
Po njegovem ni naključje, da je bil prvi tabor ravno v Ljutomeru, saj je na takratnem Štajerskem živela približno tretjina vseh Slovencev, ki je takrat predstavljala tudi tretjino prebivalcev celotne dežele. Udeležba na taboru je bila po Janševih besedah impozantna tudi za današnje razmere, saj se je zbralo okrog 7.000 udeležencev, pa tudi zato, ker so znali velike narodne teme povezati z lokalnimi problemi. „Na eni strani so zahtevali združeno Slovenijo in slovenske šole, na drugi pa državno in deželno finančno podporo štajerskim Slovencem“, je v zvezi s tem dejal Janša, ki je svoj govor pa je premier zaključil z besedami: „Danes sedanjost in prihodnost držimo v svojih rokah, nedavno smo dokazali Evropi in svetu, da se ne bojimo niti večjih in širših izzivov. Biti Slovenec predvsem pomeni hoteti biti Slovenec“.
Zadnje novice
