ŠKOF DR. VEKOSLAV GRMIČ JE VELIKAN MED VELIKANI OBČINE SV. JURIJ OB ŠČAVNICI
- 18.06.2008
Tako je bilo povedano na okrogli mizi, katera je potekala v soboto. 14. junija v prostorih Doma Matije Gubca in jo je pripravila občina Sv. Jurij ob Ščavnici. Okrogla miza z naslovom Grmič – iskalec ...
Tako je bilo povedano na okrogli mizi, katera je potekala v soboto. 14. junija v prostorih Doma Matije Gubca in jo je pripravila občina Sv. Jurij ob Ščavnici. Okrogla miza z naslovom Grmič – iskalec resnice in večne Resnice, je potekala počastitev 85. obletnice rojstva škofa prof. dr. Vekoslava Grmiča, ki se je rodil 1923. leta v Dragotoncih, ki sodijo v občino Sv. Jurij oba Ščavnici, umrl pa je v Mariboru, kjer je tudi pokopan, 2005. leta. Na okrogli mizi je bilo govora o Grmičevem življenju in delu, ter o njihovih srečanji razpravljavci z Grmičem.
Udeležence okrogle mize in razpravljavce, je najprej pozdravil domači župan Anton Slana, ki je izrazil zadovoljstvo, da so imeli svetniki toliko razumevanja za pripravo te okrogle mize in za postavitev spomenika njihovemu rojaku pokojnemu škofu dr. Vekoslavu Grmiču, ki se je vse do svoje smrti rad vračal v svoj rojstni kraj pa tako tudi k Sv. Juriju ob Ščavnici. Posebej je pozdravil razpravljavce v okrogli mizi prof. dr. Vlada Surka, prof. dr. Cvetko Hedžet Toth, prof. Petera Kovačič Peršina, novinarja iz Radia Maribor Toneta Petelinška in upokojenega duhovnika Jožeta Lodranta iz Mežice na Koroškem, ter voditelja okrogle mize profesorja teologa Srečka Rehera.
Prvi razpravljavec je bil Peter Kovačič Peršin, ki je urednik Revije 2000. V svojem izvajanju je Grmiča primerjal s Primožem Trubarjem. Kot je dejal, je Grmič nekaka vzporednica Trubarja, kajti tudi Grmič se je zavzemal za socialno pravičnost med ljudmi. Kot je dejal, sta bila Trubar in Grmič človeka velike vere. V središču njunega razmišljanja in delovanja pa je bil človek. Po njegovem je bil Grmič iskalec resnice, kritik institucij in ideologij, kar je razvidno iz obširnega opusa njegovih del. Profesor dr. Vlado Surk je menil, da je prišel čas poglobljenega in temeljitega študija Grmičevega ustvarjalnega opusa, ki zajema veliko knjig in drugega materiala. Kot dober poznavalec Grmiča, je menil, da si zasluži več pozornosti , kajti bil je velik bojevnik za socialno pravičnost. Mimogrede naj omenimo, da je bila njegova prva služba, ko še ni bil duhovnik, zaposlitev na Socialnem skrbstvu v Gornji Radgoni.
Dr. Cvetka Hedžet Toth, se je v svoji razpravi dotaknila današnjega izobraževanja intelektualcev. Menila je, da je to preveč osredotočeno na stroko, pa tako v bodoče v Sloveniji, tudi v svetu, ne bo več intelektualcev s širokim znanjem. Po njenem, humanistiko in družboslovje danes odrivajo iz fakultet. Grmič je bil tisti, ki se je zavzemal etiko in je bil med prvimi, ki so poudarjali proces nuje etizacije v družbi in v šolah.
O svojih spominih na srečanja z Grmičem, je spregovoril tudi novinar Radia Maribor Tone Petelinšek, ki je dejal, da je bil Grmič človek, ki ni delal razlik med ljudmi, bodisi da so izobraženi ali ne. Besedo je imel za vsakega, ki se je hotel z njim pogovarjati. Osebna doživetja Slavkom Grmičem, tako ga je klical, je opisal tudi upokojeni župnik v Mežici Jože Lodrand.
Udeležence okrogle mize in razpravljavce, je najprej pozdravil domači župan Anton Slana, ki je izrazil zadovoljstvo, da so imeli svetniki toliko razumevanja za pripravo te okrogle mize in za postavitev spomenika njihovemu rojaku pokojnemu škofu dr. Vekoslavu Grmiču, ki se je vse do svoje smrti rad vračal v svoj rojstni kraj pa tako tudi k Sv. Juriju ob Ščavnici. Posebej je pozdravil razpravljavce v okrogli mizi prof. dr. Vlada Surka, prof. dr. Cvetko Hedžet Toth, prof. Petera Kovačič Peršina, novinarja iz Radia Maribor Toneta Petelinška in upokojenega duhovnika Jožeta Lodranta iz Mežice na Koroškem, ter voditelja okrogle mize profesorja teologa Srečka Rehera.
Prvi razpravljavec je bil Peter Kovačič Peršin, ki je urednik Revije 2000. V svojem izvajanju je Grmiča primerjal s Primožem Trubarjem. Kot je dejal, je Grmič nekaka vzporednica Trubarja, kajti tudi Grmič se je zavzemal za socialno pravičnost med ljudmi. Kot je dejal, sta bila Trubar in Grmič človeka velike vere. V središču njunega razmišljanja in delovanja pa je bil človek. Po njegovem je bil Grmič iskalec resnice, kritik institucij in ideologij, kar je razvidno iz obširnega opusa njegovih del. Profesor dr. Vlado Surk je menil, da je prišel čas poglobljenega in temeljitega študija Grmičevega ustvarjalnega opusa, ki zajema veliko knjig in drugega materiala. Kot dober poznavalec Grmiča, je menil, da si zasluži več pozornosti , kajti bil je velik bojevnik za socialno pravičnost. Mimogrede naj omenimo, da je bila njegova prva služba, ko še ni bil duhovnik, zaposlitev na Socialnem skrbstvu v Gornji Radgoni.
Dr. Cvetka Hedžet Toth, se je v svoji razpravi dotaknila današnjega izobraževanja intelektualcev. Menila je, da je to preveč osredotočeno na stroko, pa tako v bodoče v Sloveniji, tudi v svetu, ne bo več intelektualcev s širokim znanjem. Po njenem, humanistiko in družboslovje danes odrivajo iz fakultet. Grmič je bil tisti, ki se je zavzemal etiko in je bil med prvimi, ki so poudarjali proces nuje etizacije v družbi in v šolah.
O svojih spominih na srečanja z Grmičem, je spregovoril tudi novinar Radia Maribor Tone Petelinšek, ki je dejal, da je bil Grmič človek, ki ni delal razlik med ljudmi, bodisi da so izobraženi ali ne. Besedo je imel za vsakega, ki se je hotel z njim pogovarjati. Osebna doživetja Slavkom Grmičem, tako ga je klical, je opisal tudi upokojeni župnik v Mežici Jože Lodrand.
Zadnje novice
