Spodaj podpisani udeleženke in udeleženci posveta o ustanovitvi mladinskega centra v Gornji Radgoni, ki je bil sklican 25. maja 2009 na pobudo župana Občine Gornja Radgona Antona Kampuša, direktorice Kultprotur-a Norme Bale in direktorice PORE dr. Tatjane Fulder menimo, da Gornja Radgona potrebuje mladinski center oz. mladinski klub ter da je nujno pričeti s takojšnjimi aktivnostmi za njegovo ustanovitev. Poudariti želimo: Mladinske centre oz. klube imajo ustanovljena skorajda že vsa slovenska mesta. Le-ti namreč poleg programov in projektov, ki se pri njih izvajajo, nudijo svetovalno, strokovno, organizacijsko, finančno, tehnično ipd. pomoč prostovoljnim združenjem, avtonomnim mladinskim skupinam in tudi posameznikom. V tem smislu imajo centri več različnih funkcij: preventivno, asociativno, socialno, informativno, izobraževalno, servisno in razvojno. Ker so razvoj mladinske kulture v svoje volilne programe zapisale tako rekoč vse slovenske stranke, pozivamo predstavnike lokalne oblasti, da s skupnimi močmi in v duhu delovanja za javno dobro prispevajo svoj delež pri ustanavljanju mladinskega centra oz. kluba. V nadaljevanju navajamo na posvetu sprejeta izhodišča, ki naj ustanovitelja vodijo pri ustanavljanju centra oz. kluba. Opredelitev mladinskega centra · Rednost delovanja,· pluralnost programa z več različnimi dejavnostmi,· ustrezni infrastruktura in lokacija,· kompetentnost in strokovnost vodstva in zunanjih sodelavcev,· demokratični organizacijski princip vodenja,· podpora sorodnim mladinskim organizacijam. Ustanovitelj Občina Gornja Radgona. Vloga ustanovitelja Financiranje mladinskega centraSprejetje resolucije in odloka o mladinski dejavnosti in mladinski politiki v Občini Gornja Radgona. Najbolj primerna organizacijska oblika na začetku delovanja Možnosti:· Avtonomna enota javnega zavoda Zavod za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona zgolj v postopku ustanavljanja,· že delujoče društvo ali druga nevladna organizacija, ki se ukvarja s tovrstno problematiko in dejavnostjo, Lokacija Stavba šole dr. Janka Šlebingerja:Glede na definicijo in samo poslanstvo mladinskih centrov ter glede na vsebino, ki jo želimo izvajati, potrebujemo pribl. 200 m2. Stavba, v kateri deluje šola sedaj, pa je v celoti opremljena tako z informacijsko komunikacijsko infrastrukturo, pohištvom, tehnično delavnico, večnamenskim prostorom in skupnim, varovanim dvoriščem ter sanitarnimi prostori in servirno kuhinjo, kar je idealno za izvajanje aktivnosti mladine. Poleg tega predlagamo, da se v stavbi ponudijo prostori za koriščenje športnim društvom, nevladnim organizacijam ter ostalim društvom, ki bi so iskalci prostorov za svoje delovanje. Temeljni programi mladinskih centrov a) Zagotavljanje prostora za druženje, ustvarjanje in promocijo, informiranje, dostop do opreme in storitev,b) informiranje in svetovanje,c) neformalno izobraževanje,d) kvalitetno preživljanje prostega časa,e) zabava,f) mednarodno mladinsko delo in mobilnost mladih,g) prostovoljno mladinsko delo,h) aktivno državljanstvo,i) učna pomoč mladim,j) raziskovalno delo. Cilj(i) projekta: ® Mladim omogočiti organizirano druženje,® mladim omogočiti neformirano izobraževanje,® mladim ponuditi prostočasne aktivnosti,® združiti organizacije na področju mladine, ® ponuditi različne aktivnosti na enem mestu,® ponuditi informacije za študij in drugo mladinske aktivnosti tako znotraj države kot tudi zunaj meja. Delovanje mladinskega centra Mladinski center ima programski svet, katerega sestavljajo društva in organizacije, ki delujejo na področju mladine in so prepoznavne s svojimi projekti.Programski svet sestavi program dela skupaj z vodjem mladinskega centra. Pri programu se upoštevajo dejavnosti društev in organizacij in njihovi v naprej podani predlogi.Mladinski center ima nadzorni odbor, ki nadzira delo centra in poslovanje le-tega. Finančna sredstva, ki so potrebna za pričetek delovanja in predvideno financiranje v nadaljevanju Po enem letu aktivnega izvajanja programov (pogoj najmanj 1500 ur/leto), se lahko mladinski center prijavi za vpis v register mladinskih centrov, kar je pa pogoj za pridobivanja sredstev iz naslova sofinanciranja mladinskih programov. V register vpisani mladinski centri pa lahko kandidirajo na razpis gradnje mladinskih domov s prenočišči (do porabe sredstev, zadnji rok odpiranja je marec 2010).Ostali del stroškov, plača ter materialni stroški s pokrivanjem programov odpade na občinski proračun oziroma pridobljene donacije. Delo v mladinskem centru se izvaja v veliki meri tudi preko prostovoljstva (izvajanje delavnic, predavanja, kulturni in umetniški nastopi). Financiranje:® Proračun Občine Gornja Radgona,® razpisi (slovenski, evropski),® dejavnosti centrao najemnine,o programi s participacijo,o gostinska dejavnost,® sponzorji in donatorji. Zaposlenost oseb na začetku delovanja Predlagamo zaposlitev ene osebe za polni delovni čas. Temeljna načela · Edukativnost· Participacija· Krepitev posameznika· Neformalnost· Odgovornost· Varna medsebojna razmerja· Posredovanje informacij· Svetovanje in pomoč (mladim v težavah, na obrobju, s posebnimi potrebami) Temeljni cilji 1. Povečati participacijo mladih: povezovanje mladih na lokalnem nivoju, homogenizacija skupin, soodločanje pri ohranjanju lokalnih razvojnih prednosti2. Vzpostavitev in povezovanje referenčnih lokalnih mrež, ki so pomembne za mlade v lokalnem okolju3. Motivacija za večjo kakovost procesa odraščanja: avtonomnost, samoaktivnost, pridobivanje za življenje nujnih in potrebnih kompetenc (neformalno izobraževanje, učenje iz življenja za življenje, posredovanje pridobljenih izkušenj in znanj, perspektive za zaposlovanje ali smozaposlovanje)4. Razvoj načel solidarnosti, strpnosti, sodelovanja, medgeneracijskega povezovanja (promocija prostovoljnega in vrstniškega dela)5. Vzpodbude za kritično misel, ustvarjalnost, refleksijo do aktualnih družbenih dejstev6. Razvoj praks za povečanje kakovosti življenja (uspešne strategije reševanja medosebnih konfliktov, zdrava hrana, ekologija)7. Vključevanje in motivacija pasivnih skupin mladih (apatični, šolski osipniki)8. Integracija družbeno izključene in odklonske mladine9. Razvoj preventivnih in alternativnih oblik dela z mladimi10. Delovanje lokalnih prostorov druženja mladih (v funkciji izobraževalnega, kulturnega, informacijskega, neodvisnega svetovalnega, zabavnega središča)Povezovanje sorodnih mladinskih dejavnosti na višje nivoje, po načelu od lokalnega k evropskemu) V imenu udeležencev posveta: Norma Bale direktorica Kultprotur-a