Kulturno društvo za zašito naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici, je 1. avgusta 2014, v Kulturno upravnem središču, v Kocbekovi dvorani, pripravilo spominsko slovesnost ob 100. letnici začetka prve svetovne vojne. Pred svečanostjo so v Avli Kulturno upravnega središča odprli razstavo na kateri so prikazali osebne predmete vojakov, pisma vojakov, ki so jih pisali domačim, ter drugih dokumentov iz obdobja 4 letne vojne, od 1914 do 1918.
Svečanost se je pričela z nastopom okteta Aurom iz Ljutomera, ki je zapel slovensko himno. Prireditev je vodil predsednik Kulturnega društva za zaščito naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici Franci Čuš, ki je ob vodenju prireditve med drugim povedal: »Spoštovani zbrani, pozdravljam vas v imenu organizatorjev današnje prireditve: Kulturnega društva za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici in Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, še posebej pozdravljam g. župana Antona Slana, slavnostnega govornika g. Ivana Frasa – direktorja Pokrajinskega arhiva Maribor, občinske svetnike, nastopajoče, danes tukaj zbrane. Samo nekaj strelov iz pištole mladega bosanskega Srba Gavrila Principa, 28. junija 1914, na prestolonaslednika avstro-ogrske monarhije Franca Ferdinanda je bilo potrebnih, da je Evropa vstopila v prvo izmed dveh velikih vojn 20. stoletja. Lastni interesi, nesoglasja in sovraštvo med evropskimi narodi so se v desetletjih pred krvavim dogodkom v Sarajevu tako nakopičili, da si v Evropi skorajda nihče ni predstavljal rešitve nastale krize brez uporabe orožja. Julijska kriza se je končala z vojno napovedjo Avstro-Ogrske Srbiji. Avstro-Ogrska je imela svojega glavnega zaveznika v Nemčiji, ki je svojo gospodarsko nadvlado v Evropi želela prenesti na politično in vojaško področje. Srbija je imela na svoji strani Rusijo, ta pa Francijo in Veliko Britanijo, vse stare evropske velesile, ki so želele ohraniti status svetovnih kolonialnih velesil. Med obema taboroma je svoje interese iskala še Italija, ki se je nato leta 1915 dokončno odločila za tabor antantnih držav. Politiki in vojaški poveljniki vpletenih držav so preko medijskega stroja prepričevali javnost, da bo vojna kratkotrajna, odločalo bo nekaj bitk na bojnem polju in fantje se bodo vrnili domov, še preden bo odpadlo prvo jesensko listje. Toda jesensko listje je odpadlo štirikrat, preden se je vojna končala. Z bojišč se ni vrnilo več kot 10 milijonov vojakov, dvakrat toliko je bilo ranjenih. Zaradi vojne so razpadle države, spremenile so se državne meje, v Rusiji je izbruhnila boljševistična revolucija. Vse to je povzročilo, da je moralo na milijone ljudi zapustiti svoje domove in se preseliti na tuje.« Obiskovalce in goste je pozdravil tudi domači župan Anton Slana, ki je pohvalil organizatorje razstave in spominske slovesnosti, da se na tak način spomnili težkih dni za slovenske fante, ki so se borili in umirali na bojiščih prve svetovne vojne. Slavnostni govornik je bil Ivan Fras direktor Pokrajinskega arhiva Maribor, ki je v svojem nagovoru orisal dogodke, ki so pripeljali do vojne in poteka vojne, ter obdobje po zaključku vojne. Ob tem je posebej predstavil žrtve vojne iz področja Sv. Jurija ob Ščavnici. Poudaril je tudi zasluge bojevnika polkovnika Edvarda Vauputiča, ki je bil doma iz Sv. Jurija ob Ščavnici in je bil desna roka generalu Rudolfu Maistru. Prireditev so obogatili z kulturnim programom, v katerem sta nastopali glasbenika Nejc in Urban Kurbus, Urška Šantl, ki je predstavila svojo diplomski nalogo, s katere je raziskala udeležbo svojega pradedka v prvi svetovni vojni, in Oktet Aurom iz Ljutomera, ki je ubrano zapel domoljubne pesmi Oj, Triglav moj dom, Slovenec sem, pesem Srečka Kosovela Bori...
Ob zanimivi razstavi moramo omeniti tiste, ki so prispevali eksponate za razstavo. Ob gradivu, ki ga je, s pomočjo domačina, direktorja Pokrajinskega arhiva Maribor, Ivana Frasa, prispeval Pokrajinski arhiv Maribor, so eksponate prispevali domačini iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici: Franc Čuček, družina Tišler, Vlado Muhič, Robi Vajs, Jože Tišler, Franc Trstenjak, Alojz Štuhec, Monika Čuš, družina Šantl in Feliks Kocuvan. Največ pisnega gradiva, pisem in dopisnic vojakov, je prispeval Alojz Štuhec. Razumljivo je, da celotno gradivo v glavnem zajema pričevanje udeležencev vojne iz območja Sv. Jurija ob Ščavnici.