V novem domu »Kulture«, imenovanem Kulturno in upravno središče pri Sv. Juriju ob Ščavnici, v Kocbekovi dvorani, je v petek 4. maja, potekal spominska slovesnost, ki so jo poimenovali Spominki večer, poklon Edvardu Kocbeku ob 30-letnici njegove smrti, ki je bil rojen pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Slovesnosti se je udeležila velika množica obiskovalcev, ki so bili povabljeni na prireditev. Bilo bi jih še več, če bi jih lahko dvorana sprejela. Spominski večer je organizirala občina Sv. Jurij ob Ščavnici, vodil pa ga je župan Anton Slana, ki je na slovesnost povabil velikega poznavalca Edvarda Kocbeka in njegovega prijatelja akademika, pisatelja Borisa Pahorja. Težko bi našteli vse pomembne udeležence slovesnosti. Omenimo naj le pisatelja in gledališčnika in dramaturga Toneta Partljiča, prof. dr. Mirana Puconja, nekdanjega šolskega ministra dr. Igorja Lukšiča, ter dr. Cvetko Hedžet Toth. Svečanosti so sledili tudi številni ožji in daljni Kocbekovi sorodniki.
Kot je povedal župan, ki je vodil razgovor z gostom akademikom Borisom Pahorjem, bi morala biti slovesnost že lani( umrl je 3. novembra 1981. leta), a so želeli da bo slovesnost v novem Kulturnem hramu, kjer so veliko dvorano poimenovali po Edvardu Kocbeku.
V več kot dve uri trajajoči prireditvi, ki jo je s petjem obogatil Mešani pevski zbor Sv. Jurij ob Ščavnici in pianist prof. Bjelajac, je Pahor povedal veliko o ustvarjanju Edvarda Kocbeka. Župan Anton slana se je gostu zahvalil, da se je odzval povabilu. Kot je dejal mu je Boris Pahor, ob povabilu, da bi se udeležil Spominskega večera dejal: »Za Edija bom šel kadarkoli kamor koli, če mi bo le služilo zdravje.« Po njegovem bi si Kocbek ne zaslužil samo imena dvorane, pač pa celega »Kulturnega hrama«.Veliko vsega je bilo povedanega, kajti Boris Pahor, je bil velik prijatelj Kocbeka, ki mu je zaupal veliko tega kar je doživel, tudi kaj takega, ki ga je potrlo v življenju. Dejal je, da je Kocbek veličina, ki je vedno aktualen, tudi danes. Aktualen postaja vse bolj tudi predvsem zaradi njegove opredelitve in drže krščanskega socialista, ki je svoji osnovi solidarnosti vedno bolj aktualna tudi v današnjem času. Kot je dejal, je Kocbek še vedno »živ«. Po njegovem je tudi Kocbek peljal pot do današnje samostojne države, saj se je v okviru Jugoslavije zavzemal za večjo avtonomnost, konfederacijo, v tedanji jugoslovanski skupnosti. Kljub veliki starosti, je pisatelj Boris Pahor, brez preostanka nizal zgodovinske dogodke in letnice, ki so povezane v času življenja in delovanja Edvarda Kocbeke. Voditelj, župan Anton Slana, je komaj prišel, do besede, da mu je lahko zastavljal nova vprašanja. Dobre pol ure je bilo namenjeno tudi tistim, ki so se oglasili iz dvoranskih klopi. Kot prvi se je oglasil Tone Partljič, ki je izrazil zadovoljstvo, da so se v pisateljevem rojstnem kraju spomnili na njega. Menil je, da bi morali spomin na njega ohranjati z branjem njegovih del, s tem bi naredili največ pri ohranjanju spomina na velikega Slovenca.
Ob koncu je gostitelj Anton Slana, gostu izročil knjigo jürjovškega rojaka dr. Vekoslava Grmiča in slovito radgonsko zlato penino. Gosta, ter tudi vse udeležence prireditve, pa je povabil na pogostitev v avli Kulturnega in upravnega središča. Naj omenimo, da so se želeli mnogi sorodniki in drugi slikati s slavnim gostom Borisom Pahorjem. Za posebnost spomina na Kocbeka pa je ob pogostitvi poskrbel Radenčan, znani zdravnik dr. Ivan Kos iz Radenec, ki je na pamet recitiral Kocbekove pesmi. Kot prvo je recitiral pesem Molitev. Tisti, ki so imeli srečo, da so lahko poslušali njegov nastop, so ga nagradili z bogatim aplavzom.