SVETOVNI DAN ZEMLJE V LUČI »ZELENIH MEST«

Ob letošnjem svetovnem dnevu zemlje še posebej poudarjajo, da Zemlja presega nacionalne meje in globalno povezuje vse ljudi in narode sveta. ..
Že 34. leto natančno 22. aprila obeležujemo Svetovni dan Zemlje. Ozaveščevalne dejavnosti tega dneva, ki ga torej po svetu obeležujejo že od leta 1970, bodo letos potekale v luči kampanje »Zelena mesta«, ki jo vodi organizacija Mreža dneva Zemlje (Earth Day Network). Obeleževanje dneva Zemlje sicer presega nacionalne meje in globalno povezuje vse ljudi in narode sveta. Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan ob Svetovnem dnevu Zemlje izpostavlja, da je pri naporih za zeleno prihodnost pomembno vsako ravnanje posameznika. »Vsak dan posebej odločamo o transportu, ki ga izberemo. O hrani, ki je iz bližine ali pa tudi ne. O vrsti in trošenju energije, ki jo uporabljamo«, poudarja mag. Židan. Ob tem dodaja, da lahko zato vsak od nas naredi korak naprej pri zmanjševanju ogljičnega odtisa.
Organizacija Mreža dneva Zemlje je začela s kampanjo »Zelena mesta« jeseni 2013, in sicer z namenom, da bi pomagala mestom po svetu postati bolj trajnostna in da bi zmanjšala njihov ogljični odtis. S tremi ključnimi elementi - zgradbami, energijo in prometom (trajnostno mobilnostjo) - želi kampanja pomagati pospešiti prehod mest v čistejšo, bolj zdravo in ekonomsko uspešnejšo prihodnost z izboljšavami učinkovitosti, investicijami v obnovljive tehnologije in ureditvene reforme. Večina sveta energijo trenutno pridobiva iz zastarelih energetskih sistemov, ki so izredno neučinkoviti, so pa tudi veliki onesnaževalci. Da bi pomagali mestom postati bolj trajnostna, moramo preoblikovati trenutni sistem, spodbuditi prehod k energetski učinkovitosti in obnovljivim virom energije in izvesti trajnostne rešitve, primerne času, v katerem živimo.
Zgradbe so vir skorajda tretjine vseh toplogrednih izpustov na svetu. Z večjo učinkovitostjo in izboljšanimi načrti zgradb lahko te izpuste drastično zmanjšamo. Da bi to dosegli, morajo mesta posodobiti svoje predpise, začeti graditi po gradbenih predpisih, ki temeljijo na učinkovitosti, in izboljšati načine financiranja. Promet je povsod po svetu najhitreje rastoči vir izpustov toplogrednih plinov. Da bi zmanjšali izpuste in smog, ki je povezan z njimi, je treba izboljšati standarde, povečati možnosti trajnostne mobilnosti - javnega prevoza, vlagati v alternativne načine prevoza ter izboljšati peš cone in kolesarske poti po mestih.
Podnebne spremembe že dolgo ne smatramo več kot samo okoljski problem, so tudi in predvsem razvojni izziv, saj prehod na nizkoogljično družbo zahteva ukrepanje predvsem na gospodarski ravni, ob pravilni izvedbi pa lahko prinese nov zagon gospodarstva in nova delovna mesta. Prilagajanje na podnebne spremembe je tudi vprašanje z močno moralno in etično komponento, ker bodo najhuje prizadete najmanj razvite države, ki ne prispevajo veliko k podnebnim spremembam ter seveda prihodnje generacije. S podnebnimi spremembami so neločljivo povezane vode, ki predstavljajo nenadomestljiv naravni vir, življenjski prostor in vir številnih dejavnosti. Z vodo je zato treba ravnati skrbno, celovito in trajnostno, da jo ohranjamo v ustrezni količini in kakovosti. Voda pa je, poleg svoje ključne življenjske funkcije, tudi ključni element gospodarskega in družbenega razvoj ter vzdrževanja ekosistema preko ohranjanja naravnega vodnega cikla, postaja pa tudi čedalje bolj omejena dobrina. Povečevanje števila prebivalstva in naraščajoča urbanizacija, intenzivno kmetijstvo, povečevanje rabe vode v industriji in pri pridobivanju energije obremenjujejo razpoložljive vodne vire. Poraba vode se je zadnjih 50-ih letih podvojila, medtem ko je kakovost vode zaradi onesnaževanja v povprečju upadla.
Poleg vode so eden od pomembnih naravnih virov, ki je prav tako v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO), tudi kmetijska zemljišča, ki so temeljni predpogoj za povečanje samooskrbe in zagotavljanje prehranske varnosti. Zato MKO zaščiti tega omejenega naravnega vira daje velik poudarek tudi pri pripravi strateških razvojnih dokumentov za naslednje programsko obdobje do leta 2020, tako na področju kmetijstva in živilstva, kakor tudi pri ostalih nacionalnih strateških programih.
Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje se bo po Sloveniji zvrstilo nešteto akcij in dogodkov, katerih cilj je predvsem rešitev našega planeta.