V Gornji Radgoni združili Dan državnosti z dnevom dr. Janka Šlebingerja Po Antonu Trstenjaku, Petru Dajnku, Antonu Kremplu, Manku Golarju, Jožetu Veršiču, Francu Simoniču, je v radgonski aleji velikih svoje mesto našel še en spoštovanja vreden prednik, dr. Janko Šlebinger. Odkritje doprsnega kupa velikemu bibliotekarju, literarnemu zgodovinarju, leksikografu in bibliografu, je sledilo položitvi cvetja na spominsko obeležje „Nikoli več“, katero so v počastitev dnevu državnosti opravili predstavniki veteranskih organizacij: Dušan Zagorc, Franc Zemljič in Stanko Sakovič. Pravzaprav je celi četrtek, 24.6., torej dan tik pred praznikom državnosti, minul v znamenju velikega radgonskega rojaka Šlebingerja. Že dopoldan so se, s slovesnostjo ob zaključku šolskega leta na podružnični šoli dr. Janka Šlebingerja, še zadnji učenci poslovili iz omenjene šole, kajti stavbo bodo poslej uporabljali v druge namene, otroci pa se selijo v matično šolo. Največ so o tem znamenitem gornjeradgonskem rojaku, so lahko zainteresirana javnost in drugi obiskovalci izvedeli na strokovnem posvetu, ki je potekal v radgonskem Špitalu.
Strokovni posvet je namenjen osvetlitvi življenja in dela znamenitega rojaka dr. Janka Šlebingerja in popularizaciji bibliotekarstva, v nadaljevanju posveta pa je avtor, Franci Just, v Aleji velikih predstavitev zloženko »Znameniti Radgončani«, v kateri je svoje mesto vsekakor našel tudi Šlebinger. Odkritju doprsnega kipa dr. Janku Šlebingerju, katerega avtor je akademski kipar Metod Frlic, izdelal pa ga je še en akademski kipar Mirko Bratuša, ki že tudi sodi med radgonske velikane, saj izvira iz bližnje Negove, je sledil voden ogled knjižnice v Simonič - Šlebingerjevi hiši, ob Aleji velikih, ter ogled razstave in priložnostna slovesnost ob prenehanju šolske dejavnosti podružnične OŠ dr. Janka Šlebingerja v zgradbi na Maistrovem trgu 2. Še pred tem je potekala omenjena prireditev v Spominskem parku (Aleji velikih), katero je povezovala Vera Granfol, za glasbeni utrip pa so skrbeli člani Trobanda Glasbene šole Gornja Radgona. Prisotne so, poleg Justove predstavitve zloženke, nagovorili radgonski župan in poslanec DZ Anton Kampuš, bližnji Šlebingerjevi svojci, Breda Illich Klančnik, dr. Barica Marentič Požarnik in Iztok Illich, ki je ob predstavitvi deda Janka Šlebingerja še posebej pohvalil radgonsko lokalno skupnost, ki tako skrbno varuje svoje kulturno zgodovinsko blago, ker da ni vse v izgradnji cest, kanalizacij, vodovoda..., temveč tudi v skrbi za preteklost in prihodnost. Doprsni kip velikanu Šlebingerju sta ob županu in poslancu Kampušu, odkrili Cilka Dimec Žerdin, pisateljica, častna občanka in dolgoletna ravnateljica OŠ dr. Janka Šlebingerja, ter Marija Šedivy, pisateljica in nekdanja vodja radgonske knjižnice, ki mimogrede stanuje na Šlebingerjevem bregu v Gornji Radgoni.
Priznani slovenski bibliograf, urednik in literarni zgodovinar, dr. Janko Šlebinger je bil rojen 19. oktobra 1876 v Ledeniku pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. Po osnovni šoli v Zgornji Ščavnici je leta 1899 maturiral na mariborski gimnaziji, diplomiral pa iz slavistike in germanistike leta 1903 na Dunaju. Bil je gimnazijski profesor v Ljubljani (1903-06, 1909-25) in Novem mestu (1906-09), nato od leta 1925 bibliotekar in ravnatelj Državne oziroma Univerzitetne biblioteke v Ljubljani (današnji NUK). Leta 1946 je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU. Bil je urednik Ljubljanskega zvona, mentor mladim sodelavcem, uredil je nekaj slovstvenih del, izdal Album slovenskih književnikov, bil član odseka Slovenske matice, urednik Splošne in Narodne knjižnice, knjižni referent Tiskovne zadruge, tajnik Družbe sv. Cirila in Metoda, odbornik Muzejskega društva in podpredsednik Vodnikove družbe... Uredil je več knjig, mdr. Hinka Dolenca (1921), A. T. Linharta (1923), F. Maslja (Zbrani spisi I-ll, lV/I-2, 1923-31). Z Izidorjem Cankarjem je sestavil Semam imen za slovenski biografski leksikon (1922), bil njegov sourednik (I.~3. zv., 1925-28), pripravil članke za okrog 200 oseb in Album slovenskih književnikov (1928) z biobibliografijami. Predvsem se je posvečal bibliografiji. Sestavil in objavil je tekoče splošne slov. bibliografije za 1902-06 (Zbornik Matice slovenske, 1903-07), 1929 in polovico leta 1930. Retrospektivno je obdelal slov. časopisje do 1936. Objavljal je bibliografije SM, kmetijskega tiska in slov. humanističnih ved (jezikoslovje, literarna zgodovina, likovna umetnost, etnologija, zgodovina) ter osebne bibliografije (V. Oblak, F. Levec, Cankar, O. Župančič). Leta 1945 je uvedel med delovne naloge NUK letno - Slovensko bibliografijo (1948-); napisal je skripta Slovenska bibliografija. Kot avtor, soavtor ali mentor je sodeloval pri skoraj vseh slov. bibliografskih delih v 1. pol. 20. st.... V starosti 75 let, je umrl 3. februarja 1951 v Gornji Radgoni.
Radgonski župan Anton Kampuš je v svojem nagovoru posebej poudaril, da v občini, predvsem pa v samem mestu Gornja Radgona, namenjajo veliko pozornosti svojim pomembnim ljudem, ki so izhajali bodisi iz domačega okolja, kot tudi iz širšega območja Gornje Radgone, saj so samo v zadnjih nekaj letih postavili številne doprsne kipe prav na tem prostoru in ta prostor poimenovali Aleja velikih. „Moram priznati, da je Gornja Radgona tudi pred desetletji vodila veliko skrbi in znala ceniti velike osebnosti, saj so jim Radgončani že v preteklosti namenili posebno mesto in jih tako zapisali v svojo zavest in spomin. Tako imamo v Radgoni Maistrov trg, imamo Trg svobode s spominskim obeležjem, vsem, ki so padli za svobodo. Imamo številne ulice poimenovane po znanih osebnostih iz preteklosti, ki so bili povezani z Gornjo Radgono in pustili tu s svojim delom in vzgledom neizbrisan pečat. Imamo tudi naselje, ki nosi ime Simoničev breg (po Francu Simoniču), imamo naselje, ki nosi ime po Janku Šlebingerju – Šlebingerjev breg, imamo zgledno urejeno domačijo Petra Dajnka v Črešnjevcih, imamo duhovni dom imenovan po dr. Antonu Trstenjaku, imamo poimenovane šole (OŠ dr. Janka Šlebingerja, OŠ dr. Antona Trstenjaka) in vrtec (Vrtec Manka Golarja) s spominskimi obeležji pred stavbami in še bi lahko našteval…Skratka, naša skrb ostaja tudi v prihodnje za vse, ki so ustvarjali zgodovino našega kraja, območja in občine in pustili bogato kulturno in drugo sporočilo ter zapuščino naslednjim generacijam“, je dejal Kampuš, ki je nadaljeval, kako v Gornji Radgoni beležimo vidne uspehe naših otrok in učencev, kar je do neke mere tudi razumljivo, saj imajo odlične pogoje za učenje, tako v vrtcu, kot v osnovnih in glasbenih šolah.
„Seveda je to plod prizadevanj, prav gotovo, vzgojnega in učiteljskega kadra in nenazadnje tudi staršev, ki svojim otrokom želijo zagotoviti najboljše dispozicije v nadaljnji vstop v srednje in visoko šolstvo. Občina pa si seveda prizadeva, da našim otrokom zagotavlja čim boljše prostorske pogoje za učenje in bivanje. Tako smo v lanskem letu v Gornji Radgoni sanirali oba vrtca, pristopamo k sanaciji oz. prenovi OŠ Gornja Radgona, saniramo tudi del Negovske šole in vrtca v Negovi, načrtujemo tudi gradnjo novega vrtca v Črešnjevcih. Prepričan sem, da bodo naši učenci nadaljevali z uspehi in zagotovo bo iz te mlade generacije nastalo tudi nekaj vidnih osebnosti. Občina veliko pozornosti namenja tudi ljudem, ki so potrebni socialne in varstvene pomoči, ali so v javnih zavodih, ali se jim nudi druga pomoč. Moram povedati, da so žal te potrebe vedno večje. Danes ne bi rad našteval nekaterih večjih pridobitev, ki jih beležimo v zadnjem obdobju na področju občine, ni pa odveč, ker smo ravno v tem delu mesta, da omenim, da hočemo obvarovati staro mestno jedro in postopoma pristopamo k prenovi tako Spodnjega, kot Gornjega grisa, katerega hočemo ohraniti v stari podobi. Prav tako lahko vidite, da spreminjamo podobo bivšega mejnega prehoda (Lackovo ulico s krožiščem, pešpot ob stavbi Kompasa do Jurkovičeve ulice). Nadaljevali bomo s sanacijo Kerenčičeve ulice in v drugem letu z sanacijo Panonske ulice. To pa še ni vse, saj je še dosti odprtih stvari v izvajanju, naj pa še samo omenim, da tudi na področju Trat spreminjamo celotno podobo tega dela mesta – kot veste nastaja novi mestni park, novo stanovanjsko-blokovsko naselje, uredili smo vrsto novih športnih površin in letos bomo že pristopili tudi k sanaciji dela Lisjakove struge…“, je dejal radgonski župan, ki je kar nekaj besed namenil tudi 19. obletnici nastanka samostojne Republike Slovenije, ter dodal, da park velikanov služi tudi spominu in opominu na vojne.