Že nekaj časa je znano, da je na predlog slovenske Nacionalne komisije za UNESCO, ki je posvetovalno telo vlade RS, bila 500. obletnica rojstva enega največjih sinov Slovenije, Primoža Trubarja, uvrščena na UNESCO-v seznam obletnic za obdobje 2008 do 2009, kar za Slovenijo pomeni veliko čast in priložnost za promocijo države in dogodkov, ki jih bomo posvetili tej obletnici. Prav tako bo 500. obletnica rojstva Primoža Trubarja, protestantskega reformatorja, ustanovitelja in prvega superintendenta evangeličanske cerkve na Slovenskem, začetnika in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika počaščena na dostojen način. Tudi z razglasitvijo leta 2008 za Trubarjevo leto. V odgovoru Vlada na pisno vprašanje poslanca DZ Derija Horvata, je tudi zapisani, da bo osrednja slovesnost ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja ob dnevu reformacije v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, vendar pa bodo potekale tudi številne druge nič manj pomembne prireditve tako v Sloveniji kot tujini, kot so: razstava Narodnega muzeja »Primož Trubar (1508 – 1586) o sebi in svojem času«, humanistični mednarodni simpozij v organizaciji ZRC SAZU »Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji (v počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja)« in druge prireditve v organizaciji lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij, ki so tesno povezane z življenjem in delom Primoža Trubarja. Kakor je običajno ob takšnih dogodkih, začnejo pobude deževati tik pred zdajci, zato po dosedanjih izkušnjah lahko pričakujemo, da se bodo pobude tudi v tem primeru v teh mesecih še stopnjevale. Vse prireditve bodo zbrane in predstavljene v programski knjižici in objavljene na spletni strani UNESC-a.
In prvi dve večji pobudi sta prišli s pravega naslova, in sicer s strani Slovenskega protestantskega društva (SPD) Primož Trubar. Predsednik omenjenega društva, ki združuje mnoge znane in manj znane Slovence, mag. Viktor Žakelj je namreč na Senat Univerze v Ljubljani ter njeno rektorico, redno univerzitetno profesorico, dr. Andrejo Kocjančič, poslal predlog za poimenovanje Univerze v Ljubljani po Primožu Trubarju. „V Trubarjevem letu 2008, se bomo Slovenci, po sklepu UNESCA pa tudi vse civilizirano človeštvo, spominjali 500-letnice rojstva enega največjih Slovencev – Primoža Trubarja. Naše, vseslovensko, laično kulturno društvo, ki nosi njegovo ime, je sprejelo sklep, da Vam predlaga, naj bi po zgledu številnih uglednih univerz ob tej priložnosti poimenovali najstarejšo slovensko, to je ljubljansko univerzo, po tem odličnem Slovencu. Ne mislimo, da Vam razlogi za to ne bi bili znani, vseeno pa bi radi poudarili, da gre za moža, ki ga lahko mirno imenujemo očeta slovenske opismenjenosti in s tem začetnika oblikovanja Slovencev v moderno informacijsko družbo. Ni poskrbel le za naše prve tiskane knjige in knjižni jezik, kot se rado in povsem upravičeno poudarja, je tudi začetnik javnega šolstva in knjižničarstva; bil je prvi, ki je v slovenščino prevajal zahtevna biblična besedila, z duhom »cerkvene ordninge« pa je zastavil prvi korak v kasnejšo slovensko državnost. Skratka: s Primožem Trubarjem in njegovimi prizadevanji se je slovenstvo odločilno preusmerilo v evropsko modernost. Velja tudi spomniti, da nas je tudi prvi preštel in poimenoval s Slovenci“, je med drugim zapisal mag. Žakelj.
Zaradi vsega omenjenega so v SPD prepričani, da bi poimenovanje ljubljanske univerze po Trubarju za častitljivo in visoko spoštovano ustanovo pomenilo dodatno odličnost, in to evropsko odmerjeno – saj je bil Trubar nadvse odmeven in čislan široko po Srednji Evropi. Obenem bi več kot dostojno poravnali dolgove do tega našega kulturnega in civilizacijskega utemeljitelja. „Prepričani smo, da bodo odgovorni na Univerzi Ljubljana z vso akademsko širino in skrbjo obravnavali naš predlog, in skupaj z večino Slovenk in Slovencev iskreno upamo v njihovo naklonjenost, da bodo torej sprejeli sklep, da se cenjena univerza poimenuje po Primožu Trubarju“, dodaja mag. Žakelj, ki pa je v imenu SPD zanimivo pobudo posredoval tudi županu Mestne občine Ljubljana, Zoranu Jankoviću, in ministru za kulturo RS, dr. Vasku Simonitiju. Predlaga namreč poimenovanje triimenske zelenice za evangeličansko cerkvijo v Ljubljani v Park slovenske reformacije in za postavitev spomenika slovenski reformaciji na omenjeni zelenici.
„Primoža Trubarja mnogi upravičeno poimenujejo za očeta novodobnega slovenskega naroda. To je po našem mnenju pravi čas, da začnemo postopek za smiselno poimenovanje zdaj triimenskega parka oziroma zelenice za evangeličansko cerkvijo v Park slovenske reformacije, na njem pa bi v naslednjih letih zgradili spomenik slovenski reformaciji. Primož Trubar, duhovnik, tvorec slovenskega knjižnega jezika, pisec in prevajalec, organizator slovenskega šolstva in knjižničarstva ter slovenske cerkve skupaj z Dalmatinom, Bohoričem, Kreljem, Ungnadom, Znojilškom, Mandeljcem, Khislom in mnogimi kasnejšimi prekmurskimi protestanti, ki so nam podarili obilno knjižno bero, zaslužijo trajno spominjanje. To bi bil spomenik slovenski reformaciji, a bil bi dejansko spomenik slovenski knjigi, še več – slovenski kulturi, ki ji gre zahvala, da smo postali polnokrvni narod in, na prelomu v novo tisočletje, nacija. Ta spomenik bi bil jedrni del bodočega novega kulturnega središča Ljubljane, ki je prav po Trubarjevi zaslugi postala glavno mesto slovenstva“, pravi mag. Viktor Žakelj, predsednik SPD Primož Trubar.
PRIPRAVE ZA “TRUBARJEVO LETO 2008” VODI ZORN
Koordinacija za proslavo ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, ki bo v letu 2008, vodi predsednik koordinacijskega odbora za državne proslave Aleksander Zorn, državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade RS, je že pred dvema letoma, potrdila tudi dodatna finančna sredstva za omenjeni jubilej. V odgovoru Vlade RS na omenjeno pisno vprašanje poslanca DZ RS, Ferija Horvata, so tudi zapisali, da že potekajo mnoge aktivnosti za dostojno obeležitev zgodovinsko nesporno pomembnega jubileja Primoža Trubarja za slovensko državnost, mnoge aktivnosti pa so že opravili. Rojstvo knjižne slovenščine je temeljni kamen narodne kulturne zgodovine, jezik je jedro slovenske narodne identitete, naša posebnost, po kateri se razlikujemo od drugih narodov in po kateri se hkrati uvrščamo kot kulturno enakovreden član v družino evropskih narodov. Pri tem ima velike zasluge tudi Primož Trubar, ki ni samo eden izmed najpomembnejših stebrov slovenske istovetnosti, ampak nam je še danes zgled za dejavno stališče pri uveljavljanje svojega jezika tudi na vseh novih sporazumevalnih področjih, ki jih odpira družbeni in tehnološki razvoj.
“Vlada RS bo počastitvi 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja namenila posebno pozornost, kar je bilo že velikokrat tudi javno predstavljeno. Aktivnosti za obeležitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja so se začele odvijati že leta 2005, ko je bil sprejet dogovor, da koordinacijo vseh pomembnejših dogodkov prevzame Koordinacijski odbor za državne proslave. Odbor je tudi predlagal ustanovitev častnega odbora, ki bi ga sestavljale vidnejše slovenske osebnosti s kulturnega, političnega in javnega življenja, tudi vrhovni državniki. V častni odbor so bili že v začetku leta 2007 povabljeni in so svojo udeležbo tudi pisno potrdili: predsednik Republike Slovenije, dr. Janez Drnovšek, predsednik Državnega zbora RS, France Cukjati, predsednik Vlade RS, Janez Janša, predsednik Državnega sveta RS, Janez Sušnik, predsednik Ustavnega sodišča RS, dr. Janez Čebulj, minister za kulturo, dr. Vasko Simoniti, minister za šolstvo in šport, dr. Milan Zver, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dr. Jure Zupan, pozneje tudi ministrica Mojca Kucler Dolinar, minister za zunanje zadeve, dr. Dimitrij Rupel, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prof. dr. Boštjan Žekš, rektorji vseh štirih slovenskih univerz, ljubljanski nadškof in metropolit msgr. mag. Alojz Uran, škof evangeličanske cerkve v RS, mag. Geza Erniša, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, mag. Viktor Žakelj, direktor Narodne in univerzitetne knjižnice, mag. Lenart Šetinc, akademik prof. dr. Jože Toporišič, akademik dr. France Bernik, akademik prof. dr. Jože Krašovec, dr. Bogdan Kolar, Drago Jančar in župan občine Velike Lašče, Anton Zakrajšek. Spremembe bodo mogoče samo ob morebitnih zamenjavah na funkcijah, ki so vezane na mandat”, so še zapisali iz Vlade RS v odgovru Horvatu.
V vsem tem času so potekali tudi dogovori s posameznimi pobudniki oziroma organizatorji prireditev, ki bodo namenjene počastitvi obletnice. V tem trenutku jih je na seznamu že več kot dvajset, vendar se seznam sproti dopolnjuje in nadgrajuje...