Občinska proslava Dneva samostojnosti in enotnosti v Gornji Radgoni
Minilo je 17 let od plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je bil izveden 23. decembra 1990. leta, na katerem se je večina opredelila za samostojno Slovenijo. Tri dni pozneje so bili uradno razglašeni rezultati, tako da 26. december obeležujemo kot državni praznik. Posebno svečano so ga letos v občini Gornja Radgona praznovali na dan praznika. Svečana proslava se je pričela ob 15.00 uri v Kulturnem domu. Tam so, v razstavnem salonu, najprej odprli likovno razstavo z naslovom Izzivi obeležij, katero je odprl predsednik Likovnega društva Gornja Radgona Zlatko Šajhar. Nadaljevanje proslave se je odvijalo v dvorani, kjer so organizatorji, to je bila občina Gornja Radgona, oblikovalki Norma Bale in Jasmina Molnar Urbanič, prikazali izseke iz dokumentarca TVSlo, avtorja Janeza Možine, Domovina in država. Voditeljica programa Norma Bale je na oder povabila župana občine Antona Kampuša, ki je pozdravil goste, med katerimi so bili: predsednik Fundacije dr. Antona Trstenjaka Milan Lovrenčič, častna občana občine Majda Bicskey in Slavko Lončarič, domači župnik Franc Hozjan, predstavniki združenj; ZB NOV, Veteranov vojne za Slovenijo, Združenje Sever, podžupana Viko Rous in Dušan Zagorc, ter svetniki in drugi. V svojem nagovoru je med drugim dejal: »Priboriti si pravico do svoje, samostojne in neodvisne države Slovenije, ni enostavno dejanje. To je velik mozaik, ki so ga sestavljali počasi, vztrajno in zagnano že naši predniki, ki so sanjali o svoji lastni državi. Za to je bilo potrebno veliko truda, odrekanja, modrosti in korajže, da se je to zgodilo. Da se je to zgodilo smo morali Slovenci stopiti skupaj.« Poudaril je tudi, da je naša generacija v zadnjih 20 letih doživela veliko zgodovinskih dogodkov: osamosvojitev in ustanovitev lastne države Slovenije, vstop v NATO, sprejem v Evropsko unijo, ukinitev meja znotraj EU in še kmalu predsedovanje Evropski uniji, kot prva članica novo sprejetih članic v Evropski uniji.
Sledila je predstavitev literatov Antona Krempla in Petra Dajnka, ki jih je ob vodenju Norme Bale, predstavil radgonski rojak, živeč v Murski Soboti, publicist in literarni zgodovinar, Franci Just. V kratkih obrisih je nanizal življenje in delo obeh velikanov, katerima so po proslavi v Aleji velikanov, odkrili doprsna kipa. Pohvalil je občino, da se je na tak način spomnila naših velikih prednikov, ki so storili veliko dobrega za ohranjanje slovenskega jezika. Po pogovoru je sledil kulturni del programa, v katerem se je predstavil Harmonikarski orkester, ki ga vodi Olga Radolič. Predstavil se je s svojim bogatim repertoarjem, s katerim je ob nastopih požel veliko uspehov po vsej Sloveniji.
Po končani proslavi v dvorani, je voditeljica proslave Norma Bale povabila navzoče na odkritje že omenjenih doprsnih kipov v Aleji velikanov, katera se nahaja na Maistrovem trgu, ob znamenitem Bürgeršpitalu, ter spomeniku v spomin na osamosvojitveno vojno, Nikoli več. Tukaj je prireditev, ki so jo s svojim nastopom in zvoki iz instrumentov popestrili člani KD Torband Gornja Radgona, vodil podžupan občine, sicer ravnatelj OŠ Gornja Radgona, Dušan Zagorc. Spomenik Petra Dajnka, ki ga je ustvaril kipar Lujo Vodopivec, so odkrili župan Anton Kampuš, poznavalec dela in življenja Petra Dajnka dr. Bernard Rajh in edini moški živeči potomec Petra Dajnka Janko Fekonja. Spomenik Antona Krepla, ki ga je izdelal kipar Mirsad Bogič, so odkrili župnik Franc Hozjan, podžupan občine Gornja Radgona Vinko Rous in v rojstni hiši Antona Krepla živeči Anton Klemenčič. Otvoritvi je sledil tudi akademski kipar Mirko Bratuša rojak iz Negove, ki je izdelal osnutke stebrov za postavitev doprsnih kipov, ki so bili uliti v bron v njegovem umetniškem ateljeju.
Naj omenimo, da so ob spomenikih posadili grmovnice, trajnice. Ob spomenik Nikoli več, ki ga je umetniško ustvaril kipar Mirko Bratuša in je postavljen v spomin na okupacijo Gornje Radgone in vojne za Slovenijo, so člani osvoboditeljskih organizacij položili venec. Pravzaprav ga je položil Stanko Sakovič.