V kongresnem centru hotela Habakuk v Mariboru je potekal izjemno odmevni, dvodnevni, 3. slovenski vinogradniško-vinarski kongres (SVVK) z mednarodno udeležbo. Kongres je bil strokovne narave in bil je namenjen predvsem vinarjem in vinogradnikom vseh treh slovenskih vinorodnih dežel ter stroki. Na kongresu je sodelovalo več kot 360 udeležencev, med njimi tudi nekateri ugledni gostje iz Nemčije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Srbije, poleg pa je bilo tudi 44 študentov iz treh slovenskih univerz. Kot poklon zgodovini in spoštovanju lokalne tradicije so bili udeleženci kongresa pred samim začetkom deležni okušanja arhivskega vina iz Vinagove kleti.
Po uvodnem nagovoru predsednika organizacijskega odbora kongresa dr. Staneta Klemenčiča, so zbrane pozdravili še častni gostje, predsednik državnega sveta Franc Sušnik, državna sekretarka kmetijskega ministrstva Branka Tome, predsednik KGZS Peter Vrisk in župan Maribora Franc Kangler. Vinogradniško-vinarski kongres je zagotovo najširši in največji strokovni forum na področjih povezanih s slovenskim vinom in razvojem te dejavnosti. Ker je organiziran vsakih pet let, je predvsem priložnost za jasno opredelitev in vizijo za prihodnost. Ob koncu kongresa je izšel tudi zbornik na 288 straneh. Na kongresu so namreč številni priznani strokovnjaki predstavili referate povezane z zadnjimi dognanji stroke na vseh področjih. Med njimi si posebno pozornost zasluži uvodni referat, ki so ga skupaj pripravile slovenske strokovne institucije o pregledu aktualnega stanja v slovenskem vinogradništvu in vinarstvu. Prav vsi referati pa so zajeti v omenjenem zborniku.
Posebnost pa so sklepi 3. SVVK, kjer je zapisano:
Vinogradništvo je v Sloveniji pomembna kmetijska in gospodarska panoga, z dolgoletno tradicijo, ki zlasti na strmih območjih skrbi za ohranjanje poseljenosti in urejenost kulturne krajine ter ima neposredni vpliv na prostorsko urejenost podeželja in na razvoj turizma. V oblikovanje in izvajanje ukrepov povezanih z reformo trga z vinom ter spremembe skupne kmetijske politike s področja vinogradništva in vinarstva morajo biti vključeni vsi glavni akterji tega področja. Vsi ukrepi v zvezi z reformo naj bodo vinogradniku prijazni. Pripraviti strokovne podlage za prilagajanje slovenskega vinogradništva in vinarstva na podnebne spremembe. Pripraviti poslovno okolje, ki bi povečalo prepotreben obseg obnove vinogradov, tudi na ekonomsko manj uspešnih vinorodnih območjih. „Predlagamo nekatere ukrepe: sodelovati pri oblikovanju programov povezanih z razvojem podeželja, ki omogočajo neposredno in posredno črpanje denarja za vinogradništvo in vinarstvo iz teh programov; na osnovi tipičnosti posameznih vinorodnih okolišev izdelati trženjske strategije, ki naj odigrajo glavno vlogo v prodaji vin iz tega okoliša in temu prilagoditi ostale aktivnosti (ustanavljanje konzorcijev); stimulirati dolgoročno samooskrbo z genetsko in zdravstveno preverjenim sadilnim materialom in s tem vzdrževati obstoječi nivo domače trsničarske pridelave; za ohranitev vinogradništva na ekstremno zahtevnih legah (strmina nad 30 %, konfiguracija terena, Kras) ter obnovo le-teh, bi se morala poleg Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vključevati tudi ostala ministrstva, ki skrbijo za skladen regionalni razvoj, za demografska in socialna področja in ohranjanje krajine; pri rekonstrukciji obstoječih teras v mikro-terase, je potrebno upoštevati težavnost oz. strošek naprave, ne glede ali so bile že prej terase ali ne; Na vseh vinogradniških površinah, tudi na manjših, upoštevati predpisano količino pridelka/ha in doseči sledljivost prodaje pridelka povezane z vpisom v register; Za zagotovitev obstoječih vinogradniških površin in izboljšanje strukture vinogradov je potrebno v naslednjih petih letih obnoviti od 2500 - 3000 ha vinogradov; Narediti nadgradnjo rajonizacije vinogradniških leg vključno z elaboratom o rajonizaciji in z vrednotenjem vinorodnih leg; S pomočjo nadzora in pristojnosti inšpekcijskih služb je potrebno doseči vpis vseh vinogradov v register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV)“, so med drugim zapisali v sklepih kongresa.
Zahteva se tudi, da se pri pridobivanju subvencij vinogradništvo sprejema enakopravno z ostalimi kmetijskimi panogami (upravičenost površin za dodelitev plačilnih pravic) in enakovrednosti izplačil IPV in EKO, SKOP in KOP ukrepov, znotraj vseh kmetijskih panog in se omogoči prehod iz SKOP v KOP. Prav tako se predlaga: „Vzpostavitev povezav raziskovalne, svetovalne in izobraževalne dejavnosti na področju vinogradništva in vinarstva ter zainteresiranih pridelovalcev. Namen povezav je hitro reševanje aktualnih strokovnih vprašanj in optimiranje tehnoloških procesov v vinogradu in kleti. Povečati obseg vlaganj v raziskovalno dejavnost; Poskrbeti za dvig zaupanja potrošnika posameznim segmentom pridelave: vzpostavitev dobrih strokovnih podlag za promocijo vin iz nekonvencionalne (integrirane in ekološke) pridelave grozdja. Te naj temeljijo predvsem na nadgradnji tehnoloških ukrepov in kontrole določitev parametrov kakovosti, ki jim naj vina zadostijo; vzpostavitev čim boljšega sistema za varovanje geografskega porekla vin s posebnim oznakami; imeti pravico obveščanja široke javnosti o pozitivnih zdravstvenih učinkih zmernega uživanja kakovostnega vina...