Kot je znano, še pred nedavnim eden vodilnih slovenskih policistov, Milan Horvat, sicer predsednik policijskega veteranskega združenja Severa, je pred časom ovadil poslanca DZ in prvaka SNS Zmaga Jelinčiča – Plemenitega, ki da je razžalil člane društva Sever. Omenjeno društvo, ki deluje za celo Slovenijo, združuje 6500 policistov, rezervnih policistov in drugih, ki so pomembno prispevali v osamosvojitveni vojni leta 1991 in v pripravah nanjo v sodelovanju z MNZ. Kljub temu, kot pravi Horvat, so člani združenja tudi po skoraj šestnajstih letih še vedno deležni poniževanja in podtikanj, sumov itd., češ da v usodnem času niso bili »pravi«. Proti takšnim pojavom, eden odmevnejših je bil afera Vič-Holmec, so odločno protestirali, a jih je v začetku tega leta »presenetil« poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je v nekem pogovoru na Koroškem radiu dejal, da je leta 1991 polovica policistov delovala za Jugoslavijo. Zaradi te žalitve so ga ovadili, generalna javna tožilka pa je primer dodelila tožilstvu v Slovenj Gradcu. A kot kaže Horvatov predlog za pregon zoper poslanca Zmaga Jelinčiča ne bo uspešen, kajti očitno Zakon o kazenskem postopku, ne predvideva tovrstnih ovadb oz. pregonov. Zveza veteranskih društev Sever je namreč v dopisu z dne 20.2.2007 koroškemu tožilstvu sporočila, da je na podlagi kopije zapisa radijske oddaje „Iz poslanskih klop“, dne 15.01.2007, v kateri je sodeloval poslanec DZ Zmago Jelinčič-Plemeniti, slednji grobo žalil „nekdanje delavce“ organov za notranje zadeve. Ko je govoril o slovenski policiji, je svoje misli podkrepil namreč tudi z besedami: „Mislim, da je policija še vi prepletena z bivšimi jugoslovenarskimi kadri, ki pa se jih jaz spomnim še iz naše osamosvojitvene vojne, ko lahko rečem, da je vsaj polovica policajev delovala za bivšo Jugoslavijo in proti naši novi Sloveniji“. Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu je namreč za mnenje „v zvezi s procesnimi vprašanji v zadevi Zmaga Jelinčiča – Plemenitega“, zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po 2 in 1 odstavku 171. člena KZ, zaprosilo Vrhovno državno tožilstvo RS. Mimogrede za omenjeno kaznivo dejanje je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do devetih mesecev. In mag. Andrej Ferlinc, vrhovni državni tožilec je mnenja, da je v zadevi potrebno upoštevati številna dejstva in argument. „Zaradi navedbe o sumih kaznivega dejanja in zahteve, da okrožno državo tožilstvo odloči o sumu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, je vlogo možno šteti za ovadbo za to kaznivo dejanje, ki jo sodna praksa glede na široko tolmačenje pojma predloga, če gre za predlagalni delikt, lahko šteje tudi kot predlog sam. Za presojo, ali so izpolnjeni vsi znaki kaznivega dejanja so odločilne okoliščine, ki so veljale v času storitve kaznivega dejanja. Ovadeni in vsebina njegovih trditev vsekakor dopuščata sklep, da pristojno tožilstvo oceni, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje kot očitek žaljivega dejstva, ki lahko škoduje dobremu imenu in časti. Vendar pa se zastavlja vprašanje, če je veteranska organizacija oziroma njen predsednik upravičen predlagatelj, da bi bilo dejanje lahko pregonljivo na predlog. Po posebnih določbah o pregonu kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (178. člen KZ) se kazniva dejanja iz členov 169 - 173 KZ - torej tudi KD žaljive obdolžitve preganjajo le na zasebno tožbo. Le v primeru, če je bilo tako dejanje storjeno proti državnemu organu ali proti uradni vojaški osebi gre za t. i. predlagalni delikt. V konkretnem primeru bi pristojno okrožno državno tožilstvo lahko odločalo, ali gre za žaljive obdolžitve policije kot organa izvršilne oblasti, ki je bil v kritičnem času (in je tudi še sedaj) eden izmed glavnih nosilcev nalog v ožjem, profesionalnem delu nacionalnega varnostnega sistema, iz katerega izhajajo tudi naloge za obrambo in varnost države, njenega ozemlja in varnost vseh državljanov ter drugih ljudi na državnem ozemlju“, meni mag. Ferlinc. Zato bi po njegovem, za policijo kot državni organ lahko bila predlagatelj za celo Slovenijo le Generalna policijska uprava, v okviru katere se tudi za posamezne policiste znotraj policijske organizacije lahko uresničujejo posamezne osebnostne pravice, na primer tudi zaščita dobrega imena, vrh policijske organizacije pa je lahko nosilec in organizator takih pravic. Po drugi strani pa je Združenje Sever prostovoljno, ne politično in domoljubno združenje policijske veteranskih društev, ki glede na namen svoje ustanovitve tudi uveljavlja interese vojnih veteranov pri državnih organih RS in zagotavlja pomoč vojnim veteranom. V združenje je povezanih 11 policijskih veteranskih društev, ki pokrivajo celoten teritorij države. Kljub temu Združenja Sever ne more vložiti predlog, ker gre za predlagalni delikt le, če je oškodovanec državni organ, pač pa bi lahko združenje vložilo zasebno tožbo, mimo tožilstva. Že po statutu združenje zastopa njegov predsednik, ki ga tudi vodi in ga predstavlja. To bi sicer govorilo v prid stališču, da lahko vloži tudi zasebno tožbo. Vendar pa se zastavlja vprašanje pooblastila ne glede na položaj, ko je lahko nedvomno tudi sam prizadet kot fizična oseba. „Gre namreč za položaj, v katerem niso navedeni konkretni oškodovanci in od katerih so nekateri verjetno še aktivni v okviru državne organiziranosti, drugi pa so ostali člani združenja, ki sicer ne more zastopati same policije na način, da bi lahko šlo za predlagalni delikt. Menimo da bi samo Združenje Sever preko svojih organov v skladu s statutom moralo rešiti še vprašanje, ali status predsednika društva kot enovitega združenja dejansko opravičuje sklep, da ima pooblastilo vseh društev kot članic združenja in celotnega članstva. Združenje Sever lahko nastopa le v imenu članic združenja in neposrednih oškodovancev in da se argumentirati, da je tudi oškodovanec po 6. alinei 144. člena ZKP kot nosilec osebnih pravic, med katere sodi tudi pravica do dobrega imena. Združenje pa ne more zastopati v imenu (aktivne) policije, ker ne gre niti za uradno pregonljivo dejanje, niti za predlagalni delikt v zvezi s katerim bi se združenje Sever lahko legitimiralo kot oškodovanec“, dodaja vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc. Tako torej, Združenje Sever lahko vloži le zasebno tožbo, vendar pa mora biti najprej ugotovljeno, če ima predsednik glede na statut združenja ter njegovo organizacijo že po naravi svoje funkcije pooblastilo, da v tej zadevi nastopi v imenu celotnega članstva. Glede na okoliščino, da ni argumentov, da bi lahko šlo za delikt, ki se preganja po uradni dolžnosti, niti za predlagalni delikt, bo torej okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu, moralo na ustrezen način odločiti in pri tem ravnati v skladu z zakonom, torej bo zadevo zavrglo. Kaj bo naredilo samo Združenje Sever pa bo znano kmalu, kajti kot je povedal njegov predsednik Milan Horvat, bodo zadevo obravnavali na sestanku upravnega odbora Združenja, ki bo v četrtek, 12.4.2007.