Dokaj nenavadno in posebna redkost je v dejstvu, da sta zlato poroko „vodila“ župan in župnik, ki sta brata. Te dni je minilo natanko pet desetletij odkar sta se, davnega leta 1956 poročila Kristina in Karel Frumen iz Petanjcev v prekmurski občini Tišina, in ob tem jubileju sta srečna in še vedno čila zakonca, obeležila visok jubilej – zlato poroko. Na veselo, spoštljivo in prisrčno druženje ob tej priložnosti se je na turistični kmetiji Majcen v bližnjih Rankovcih, zbralo več deset najbližjih svojcev, sorodnikov, prijateljev in znancev. In prav prijetno je bilo dolgo v noč, pravzaprav vse do naslednjega jutra, in nikomur ni bilo posebej hudo oz. nihče ni bil zaspan. Kako tudi bi, ko pa je bilo tako veselo, zabavno in prijetno, kjer so v ospredju bili otroci, vnuki ter tudi prva pravnukinja. Majhna Nataša je namreč najmlajša osebnost, ki o jo preko svojih otrok (Branko, Drago, Marija, Helena, Jožica in Janez) ter osmih vnukov „ustvarila“ zlatoporočenca Kristina in Karel Frumen. Vsi otroci so si sicer že ustvarili lastne družine, razen najmlajšega Janeza, polovica (Helena, Jožica, Janez) izmed šestih pa živi doma, na Petanjcih. V bližini pa so tudi ostali, saj je najstarejši Branko, z družino v Gornji Radgoni, Drago v Lipovcih, Marija pa v Murski Soboti. Sicer pa, že pred slavjem v Majcnu, sta potekala civilni in cerkveni obred zlate poroke, ki sta ga, kar je posebej zanimivo, opravila kar dva brata, župan in župnik, Jožef in Martin Poredoš. Jožef je namreč, že v drugi mandati župan občine Tišina, in je opravil civilno zlato poroko, po drugi strani pa je njegov brat Martin župnik v bližnjih Bakovcih. In ker je domači župnik Boštjan Čeh, naključno bil odsoten, je obred opravil „sosed“ Martin Poredoš. Priči pa sta na zlati poroki bila sin Branko in snaha Lojzka. Zlatoporočenca, danes upokojenca, sta večinoma bila povezana z domačo grudo, saj je Kristina, poleg vzgoje šestih otrok, večinoma delala v domači drevesnici na Tišini, Karel pa je poleg kmetovanja na domačih zemlji, občasno delal v bližnji Radenski v Radencih ter pri nekaterih kmetijskih organizacijah.