SOSED SOSEDU PRIJATELJ

Potem ko je Slovenija konec lanskega leta stopila v Schengensko območje, se je za prebivalce ob meji veliko tega spremenilo, saj so meje padle. V želji, ugotoviti ...
Kako je s skupnim življenjem ob slovensko – avstrijski meji? Potem ko je Slovenija konec lanskega leta stopila v Schengensko območje, se je za prebivalce ob meji veliko tega spremenilo, saj so meje padle. V želji, ugotoviti trenutne razmere Je Zelena koalicija povabila seniorje Zelenih iz avstrijske Štajerske in Koroške na okroglo mizo z naslovom „Sosed sosedu prijatelj“. Na okrogli mizi, ki se je odvijala v Zgodnjem Konjišču v Apaški dolini, so se udeleženci pogovarjali o skupnem življenju ob slovensko-avstrijski meji, kjer so bile najprej izpostavljene boleče izkušnje prebivalcev iz obeh strani meje po prvi, med drugo in po drugi svetovni vojni, ko se je zgodilo veliko krivic tako Slovencem kot Avstrijcem. Vse to je še dolgo časa bremenilo odnose med sosedi - prebivalci, ki so si sprva na meji stali s hrbtom obrnjeni drug proti drugemu.
Danes so razmere drugačne (prijateljske), saj je od teh tragičnih dogodkov preteklo veliko časa, zamenjale so se generacije na koncu je padla še meja. „Lahko mirne volje ugotavljamo, da se je prebivalcem ob meji spremenilo življenje na bolje, na meji ni več kontrole, gospodarsko in kulturno sodelovanje je vedno boljše, zanimivo je tudi to, da se je zanimanje prebivalcev za dogajanje onstran meje povečalo. Zato lahko zremo z optimizmom v prihodnost ter s partnerskim odnosom še izboljšamo skupno življenje ob ˝nekdanji meji˝. Na koncu smo se dotaknili se vprašanja dvojezičnih tabel na avstrijskem Koroškem, ki kali med sosedske odnose in ugotovili, da se to vprašanje zlorabljeno v politične namene saj bi table morale biti postavljene že zdavnaj“, pravi Jože Cmor iz Zelene koalicije, ki je dodal, da bodo naslednjo okroglo mizo na podobno tekmo proti koncu letošnjega leta organizirali Avstrijci.
Poleg okrogle miz v Apaški dolini pa so si udeleženci ogledali tudi nekaj znamenitosti na radgonskem območju, med drugim pa so bili tudi v znamenitih kleteh Radgonskih goric d.d. v Gornji Radgoni.