V prostorih gasilskega doma v Gornji Radgoni je potekala posebna svečanost na kateri so obeležili srebrni jubilej - 25. obletnico ustanovitve „Slovenske kmečke zveze, podružnica Gornja Radgona“. Poleg ustanovitvenih članov SKZ na radgonskem območju in aktualnih članov SLS, predsednika SKZ pri SLS, dr. Stanislava Klemenčiča, predsednika SLS Franca Bogoviča, županov občin Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, Antona Kampuša, Franca Pižmohta, Janeza Rihtariča in Antona Slana, ter še nekaterih gostov, se je udeležilo tudi nekaj simpatizerjev stranke ter drugih občanov.
Pobudnik ustanovitve SKZ, podružnice Gornja Radgona, mag. Janko Slavič in predsednik organizacijskega odbora tokratne svečanosti, je v pozdravnem nagovoru, med drugim povedal, kako je lepo proslavljati tako lep jubilej ter nadaljeval: „Z ustanovitvijo SKZ smo želeli dati kmetom in kmetijstvu tisto mesto v družbi, ki si jo zasluži. Danes pa se moramo vprašati, kje smo v razvoju kmetijstva. Nismo želeli nasprotovati socialistični oblasti, želeli smo torej poudariti pomen razvoja kmetijstva in podeželja“. Tako Slavič, kot ostali govorniki so še posebej poudarjali, kako si je stanovska organizacija kmetov že pred 25 leti želela ustvarjati za boljšo prihodnost za sedanje in bodoče rodove in k temu stremijo še danes.
Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev kmečke zveze na radgonskem območju, Roman Muhič, ki je postal tudi prvi predsednik SKZ Gornja Radgona pa je dejal, da smo danes lahko ponosni, da praznujemo 25. obletnico organizacije, ki je namenjena kmetom in podeželju. Stranka SLS je ob tej priložnosti trem prejemnikom podelila tudi posebna priložnostna priznanja oz. plakete ob 25 letnici ustanovitve SKZ v Gornji Radgoni. Priznanja so prejeli: mag. Janko Slavič, Roman Muhič in Peter Cvetkovič, ki so še posebej zaslužni, da je v Gornji Radgoni nastala podružnica SKZ, ki tudi danes uspešno deluje.
Slovenska kmečka zveza je sicer bila prva slovenska demokratična politična stranka ustanovljena po 2. svetovni vojni. Stranka je namreč bila ustanovljena 12. maja 1988 na javni kmečki tribuni z naslovom "Ali mora kmet res le ubogati?" v dvorani hotela Union v Ljubljani, katere se je udeležilo okoli 1500 ljudi. Kot društvo je bila formalno registrirana 12. avgusta 1988, kot stranka pa 25. januarja 1990, ko je to omogočil Zakon o političnem združevanju. Njen idejni pobudnik je bil Franc Zagožen, prvi predsednik pa je postal Ivan Oman. SKZ si je prizadevala za sistemske spremembe na področju kmetijstva in zadružništva. Tako si je npr. v svojem programu prizadevala za odpravo zemljiškega maksimuma in posebno varstvo družinskih kmetij. SKZ pa se je vključevala tudi v dogajanje, ki ni bilo neposredno vezano na kmetijstvo. Tako je protestirala ob aretaciji JBTZ, se vključila v Odbor za varstvo človekovih pravic, razpravljala o amandmajih k republiški Ustavi leta 1989 ter podpisala Majniško deklaraciji...