ALI BO RANJENA ČAPLJA ŠE VZLETELA?

Pri Nabergojevih pogosto rešujejo tudi ranjene divje živali...
Pred dnevi je mlada ljubiteljica živali s ptujskega območja pripeljala v veterinarsko ambulanto Veterinarskega inženiringa Nabergoj v Moravskih Toplicah, hudo ranjeno sivo čapljo, ki je iz neznanega vzroka (lahko jo je kdo ranil - ustrelil z zračno puško, ali pa jo je ranila kakšna lisica, pes oz. kaj podobnega op.p.), imela je uničen del hrbtne kosti. Zato obstaja možnost, da bi se lahko zaletela v kakšno vejo ali žico daljnovoda. Žival, ki je živela ob reki Dravi je bila sila prizadeta, saj je komaj kaj pojedla, veterinarka pa sumi, da se je poškodba tudi že močno vnela, kar pomeni, da jo bo zelo težko rešiti. Kljub temu pa sta priljubljena pomurska veterinarja Smilja in Marko Nabergoj, ki pogosto, poleg za domače živali in male hišne ljubljenčke, pomagata tudi divjim živalim, naredila vse da bi ranjeno čapljo rešila.
Kot nam je povedala Smilja Nabergoj, dr. vet. med., je veliki ptič bil kar nekaj časa ranjen in je vprašljiv njegov obstoj. Operacija je sicer bila uspešna, enako pa uspešno potekajo tudi nadaljnje terapije, kljub temu pa ni zanesljivo, da bo uboga čaplja, ki je postala tudi nekakšne hišni prijatelj, ponovno vzletel. Nabergojeva nam je tudi povedala, da bi bili veseli če bi lepa čaplja preživela in če ne bo mogla ponovno vzleteti, bi vsaj bila nekakšna atrakcija na njihovem dvorišču, kjer skozi vso leto obiskovalci in mimoidoči lahko občudujejo mnoge živali, ki jim pomagajo po poškodbah. Trenutno je namreč tam veliko štorkelj, kakšna sova, postovka...
V Sloveniji sicer gnezdi do 500 parov sivih čapelj, prezimuje pa do 1800 osebkov. Vse leto se nekaj osebkov sivih čapelj zadržuje na Sečoveljskih solinah, čeprav ta vrsta čapelj na solinah ne gnezdi. Največ parov gnezdi v severovzhodni Sloveniji. Siva čaplja (Ardea cinerea) je vrsta iz družine Ardeidae. Razširjena je po Evropi, Afriki in Aziji do nadmorskih višin okoli 1000 m, v glavnem pa v zmernem pasu. Pozimi se umakne iz področij s hudim mrazom. Živi v gozdovih blizu rek, jezer, morske obale ali drugih mokrišč. Gornji del trupa je sive barve, spodnji pa sivo-bele. Odrasle sive čaplje imajo belo glavo s široko črno nadočesno progo in rahlim grebenom, glava mladičev pa je bolj ali manj enakomerno siva. Kljun je močan, rumenkasto roza barve, svetlejši med paritveno sezono. Odrasla ptica je visoka slab meter in ima premer kril skoraj dva metra. Je močan letalec, v letu jo prepoznamo po počasnih zamahih kril in vratu, ki ga ukrivi v obliki črke S. Prehranjuje se z malimi sesalci, ribami in dvoživkami, redkeje tudi z manjšimi pticami in nevretenčarji, ki jih išče v plitvih vodah in na travnikih ter poljih. Plen ujame tako, da bliskovito iztegne vrat in ga zagrabi s kljunom.
Gnezdilna sezona se začne zgodaj februarja in traja do konca aprila. Gnezdi v kolonijah, ki lahko štejejo po več kot sto gnezd, a tudi osamljena gnezda niso redek pojav. Gnezdo zgradita oba partnerja iz vej ponavadi na drevesih visoko nad tlemi in se vračata k njemu več let. Samica izleže 1-6 (največkrat 4 ali 5) svetlomodrih jajc ovalne oblike, valita jih oba starša. Inkubacijska doba znaša slab mesec. Mladiči so gnezdomci, zanje skrbita oba starša