Medtem ko se v Pomurju trenutno, predvsem kmetovalci in tudi mestni vrtičkarji, predvsem ubadajo z težavami, ki jim povzročajo izjemno „nagajivi“ in nadležni redči polži, pa se v krajih Hrastje Mota, Turjanci in Rihtarovci iz radenske občine, ki živijo ob glavni državni cesti Maribor – Lendava, bojujejo z žabami. In tukaj ne bi bilo nič presenetljivega, če bi kdo izmed več sto krajanov oddaljenih med nekaj deset in nekaj sto metrov na desnem bregu reke Mure, na Štajerskem oz. v Prlekiji, v daljšem obdobju videl kakšno žabo. Torej ljudje niti niso jezni na žabe, temveč predvsem na naravovarstvenike, ki so pred nekaj leti uspeli prepričati odgovorne v Direkciji RS za ceste, da so med rekonstrukcijo omenjene pomembne prometnice, ki sodi v okvir 5. evropskega koridorja Barcelona – Kijev, v naseljenih krajih čez cestišče uredili ustrezne „prepuste“ ali bolje rečeno „podhode“ za žabe.
In čeprav, kot skoraj soglasno trdijo vsi krajani omenjenih lepih panonskih vasi, nihče ni videl, da bi v minulih dveh treh letih vsaj ena žaba uporabila svoje „podhode“, ti morajo obstati. Prebivalci so prepričani, da gre za veliko neumnost, da so sploh delali „žabje pote“, ker da je vsakomur jasno, da žabe, koliko jih je še sploh ostalo, iz smeri Mure in posameznih mokrišč ob reki, nikoli ne gredo proti vinorodnim kapelskim hribčkom in goricam, ker da tam ni nobene mlake, kvečjemu je na tem območju prepogosto suša, ko ljudje niti vode za pitje ali napajanje živali, nimajo. V tem času pa prebivalcem živce „parajo“ tisoče tovornjakov, ki so zlasti v nočnem času, med vožnjo čez omenjenem podhode, nadpovprečno glasni in hrupni.
In ker imajo omenjeni prebivalci ob cesti G1/3 na relaciji Rihtarovci - Hrastje Mota velik problem zaradi hrupa, ki nastaja zaradi nestrokovne izvedbe prehodov za žabe, so se v Civilni iniciativi Radenci pogosto obračali na odgovorne v svoji občini in na DRSC. Ko pa se tudi po letu dni ni zgodilo nič, so se odločili zbirati podpise vaščanov za odstranitev omenjenih podhodov. Podpise in zahteve so podali svojemu županu Mihaelu Petku in ga prosili, da zahteve posreduje DRSC oz. ustreznim službam v Ljubljani. V kolikor ne bo pravega odgovora oz. rešitve njihovega problema, so pripravljeni zapreti cesto.
Krajani odgovornim predvsem očitajo, da bolj skrbijo za žabe, ki jih ni, potem za miši, kače in podgane, zanj pa jim je malo mar. „Kako je možno, da moramo vsi krajani, zlasti prebivalci ob cesti trpeti zaradi žab, ki pa jih praktično niti ni, saj je močvirje tukaj izsušeno, tako da se razmnožujejo samo kače, miši in podgane ter vsa druga golazen, ki so nevarne za ves kraj. Zakaj je bilo potrebno graditi nekakšne podhode za neobstoječe žabe. Žal je za državo in nekakšne kvazi naravovarstvenike pomembneje, kako bo z žabami, za varnost ljudi pa jim je malo mar. Nimamo nič proti žabam, toda naj se za živali poskrbi drugače, ne pa na škodo ljudi. Ali smo mi postali samo številke in davkoplačevalci…“, se sprašujejo tamkajšnji krajani, ki ne morejo mirno spati od hrupa, ki ga povzročajo tovornjaki.
Posebej ostre je predsednik Civilne iniciative Radenci Branko Domanjko iz Hrastje Mota, ki nam je v navzočnosti kar nekaj sosedov iz bližnjih Turjancev zatrdil, kako se že pripravljajo tudi na morebitno državno nepokorščino, saj je po njegovem očitno, da se na njihove prošnje in peticije ne bo nihče odzval. Pravzaprav nam je celo župan občine Radenci Petek povedal, da bi civilna iniciativa „lahko delala kaj bolj koristnega za občino“.
In kaj so v posebni peticiji „prehodi za žabe“, katero so podpisali skoraj vsi polnoletni občani treh omenjenih vasi?
„Spoštovani gospod župan Mihael Petek! Obračamo se na Vas s prošnjo, da nam pri pristojnih službah pomagate posredovati, da se sanirajo prehodi za žabe, ki so bili položeni prečno v cesto G1/3 takoj po njeni izgradnji. Ti kanali povzročajo moteč ropot pri prevozu vseh vrst vozil, pri težjih od osebnega avtomobila pa se stresejo tla daleč naokoli, kar čutimo v naših domovih. To se bo tako, če se ne bo nič ukrenilo, nadaljevalo tudi takrat, ko bo glavnina prometa naslednje leto preusmerjena na hitro cesto. Zavedamo se, da je pri tej gostoti prometa to zelo težko izvedljivo, pa vendar upamo, da se to uredi v nekem doglednem času. Istočasno pa ugotavljamo, da so ti prehodi popolnoma neuporabna zadeva, katere po naših opazovanjih ne preide nobena žaba. Ti jaški so polni raznovrstne umazanije in posipnega materiala.
Pri ropotu pa ti plazilci sploh ne gredo zraven, kaj šele, da bi šli skoznje. Po naši presoji bi bilo najenostavneje, da se cestišče prevrta malo globlje in se vstavijo betonski kanali premera 20 cm, če je to seveda sploh potrebno. Vedno znova se sprašujemo, kam bi se te žabe sploh selile, če pa je področje naseljeno, pozidano in na njem se intenzivno kmetuje. Tudi vodnih področij v smeri proti Kapeli ni. Le-ta so na strani proti reki Muri. Če pa bi katera živalca res hotela kam odpotovati, so ji na razpolago propusti ob potokih . Prosimo Vas, da se osebno prepričate o dejanskem stanju ter nam najkasneje v 30-ih dneh sporočite, kako ste nam uspeli pomagati...“, so med drugim zapisali v peticiji, ter so pozvali še ostale občane Radencev, da se jim pridružijo ob morebitni zapori ceste, ker da „nikoli ne veste, kdaj bo tudi vam potrebna kakšna podpora“!