V zimskem času, ko je zemlja pokrita s snegom, v sadovnjakih ne bi našli zelenja, če bi ne bilo nadležne zajedavke bele omele, ki ji v nekaterih krajih v Slovenskih Goricah pravijo tudi »lim«. Ime Lim, je rastlina dobila po okroglih belkastih plodovih, iz katerih so včasih pripravljali lepilo, kateremu so rekli »lim«. Beseda »lim« izhaja iz spačenke, rekli bi ljudske, besede, »limanje« ali slovensko lepljenje.
Belo omelo danes največkrat najdemo na starih jablanah, najdemo pa jo tudi na gozdnih drevesih, zlasti na akaciji. Zanimivo je, da je ne najdemo na plantažnih jablanah. Verjetno temu pripomore to, ker so drevesa škropljena s strupi, ki preprečujejo rast te zajedavske rastline. Po vsej verjetnosti k razvoju te rastline na drevesih pripomorejo ptiči, ki v ali na skorji odlagajo seme rastline. Tisti malo starejši se še spominjajo, kako je povojna oblast skrbela za preprečevanje te, za drevesa škodljive, zajedavske rastline. Bela omela je bila ob ameriškem kaparju, največji škodljivec jablan. Tedaj je bilo obvezno vsakoletno čiščenje dreves od tega zajedavskega plevela. Tisti, ki ni očistil dreves od omele, je bil kaznovan. V tistem času je bilo komaj kje videti to rastlino. Danes je drugače. Kot kaže naša slika, podobnih lahko vidite v vsakem opuščenem sadovnjaku, mi so posnetek naredili ob cesti Negova-Osek, je jablana zaradi tega zajedavca popolnoma izčrpana, kajti rastlina se hrani iz sokov drevesa. Zelena krošnja, drevesa obraščenega z omelo, je najbolj vidna, ko je pokrajina pokrita snegom, kot kaže naša slika.