Mojstrsko delo Antona Golnarja, ki je klüčajo obnovil Danes, ko se tudi po podeželju postavljajo moderne hiše in drugi objekti, je prijetno pogledati zgradbo, ki je spomenik preteklega časa. Nas je pot zanesla v Sovjak, kjer smo ob domačiji Antona Golnarja zagledali lepotico, ki bi jo z veseljem lahko na ogled postavili v milijonskih mestih: Parizu, Londonu ali New Yorku. O Čehovi kljüčaji, tako pravijo tej vinski kleti, nam je kaj več povedal njen lastnik in obnovitelj.
»V preteklosti je bilo takih vinskih nadzemnih vinskih kleti po vrhovih krajev veliko. Imeli so jih veliki gospodarji, ki so tam imeli vinograde, domačije pa v oddaljenih krajih v ravnini. Taka je bila tudi Čehova kljüčaja, ki sem jo nasledil ob prevzemu posesti. Pred leti sem jo na novo prekril. Ker je neurje in čas načelo streho, sem letos pristopil k sanaciji. Klet, ki je v celoti lesena in ometana z ilovico, sem na novo ometal, sin Ivan pa jo je nanovo pokril s slamo. Zgradba je zelo stara, saj smo ob obnovi odkrili letnico postavitve iz 1728. leta. Pri obnovi smo upoštevali njeno izvirnost. Kot sem že dejal, smo jo ometali z ilovico, kateri so primešane pleve, ki vežejo ilovnati omet. Tudi tla smo naredili iz ilovice. Na objektu so ohranjena dvojna vrata, ki so služila za zapiranje, se pravi varovanje objekta in za reguliranje temperature v kleti, kjer so v sodih shranjevali vino in jabolčnik. Z polnimi lesenimi vrati je bil objekt zaprt po dnevi, da je varoval notranjost pred vročino, pozimi pred mrazom, ponoči pa so prostor varovala vrata, ki so izdelana v obliki mreže. Ta je omogočala hlajenje prostora v hladnih nočeh v času poletne vročine. Mi bi danes rekli, da je bila na tak način izvedena naravna aklimatizacija kletnih prostorov.«
Naj povemo, da je v Sovjaku, tudi drugih vinorodnih krajih, bilo takih kleti veliko. Danes je v Sovjaku in tudi širše, ohranjena le Čehova kljüčaja, ki je sedaj ponos gospodarja Antona Golnarja, ki sicer s svojo dejavnostjo, pokrivanje streh s slamo, skrbi za ohranjanje starih zgodovinskih objektov. Naj še omenimo, zakaj se je imenovala kljüčaja, zato ker je bila zgradba zaklenjena s ključem, kar pred tem na podeželju ni bilo ravno v navadi.