Minuli teden je potekala jubilejna, že 20. slikarska kolonija Primož Trubar, in tako so se kletni prostori Evangeličanskega župnišča v Moravskih Toplicah že dvajsetič zapored spremenili v atelje, kjer so s kančkom prekmurskega navdiha ponovno ustvarjali priznani likovni umetniki oz. slikarji. Umetniški vodja slikarske kolonije Nikolaj Beer, letos mu je pripadel tudi naziv častnega občana Občine Moravske Toplice prav za 20-letno uspešno vodenje te mednarodne kolonije, je tudi tokrat v goste povabil različne umetnike, uveljavljene tako doma kot na tujem.
Tokrat so v koloniji ustvarjali: Rudi Benétik, Rudi Skočir, Zdenko Huzjan, Gregor Pratneker, Igor Banfi, Franc Mesarič, Nikolaj Beer in Lučka Šparovec, kot edina predstavnica mlajše generacije. Kolonija sicer vsako leto poteka v organizaciji Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar – podružnice Murska Sobota, Evangeličanske cerkve na Slovenskem in Občine Moravske Toplice.
Krajša predstavitev udeležencev:
Nikolaj Beer: Akademski slikar, rojen v Prekmurju. Za 20-letno uspešno vodenje mednarodne slikarske kolonije Primož Trubar, kot smo že uvodoma poudarili, je letos prejel naziv častnega občana Občine Moravske Toplice. Kot umetniški vodja kolonije je izpostavil, da je tudi tokrat povabil skrbno izbrane ustvarjalce, ki so si sicer po načinu likovnega izražanja precej različni. Pravi, da prekmurska atmosfera dobro dene umetniškemu navdihu.V slikarstvu Nikolaja Beera lahko opazujemo odnos med pokrajino in človekom, kar sta tudi pogosta tema njegovega likovnega izražanja. Ustvarja predvsem v zemeljskih tonih, ki jih na debelo plasti na platno. Umetnik pravi, da velikokrat izhaja iz prekmurske ravnine. Za svoja dela je prejel številne nagrade in plakete. Danes kot svobodni umetnik živi in ustvarja v Izlakah.
Rudi Skočir: Akademski slikar, letos prvič udeleženec te kolonije in tudi prvič v Prekmurju. Izhaja iz Primorske, živi in ustvarja nad Logatcem. Diplomiral je leta 1977 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in obiskoval specialistični študij slikarstva pri profesorjih Janezu Berniku, Štefanu Planincu in Kiaru Mešku. Pravi, da svoj notranji svet, ki je zelo oseben, nosi vedno s seboj. Zato so njegova dela, kamorkoli gre, odraz njegovih izkušenj, lepih in manj lepih - kot jih namenja pač življenje. Ravno zaradi tega ga označujejo kot umetnika, »ki je že 40 let zvest svoji osebni umetnostni smeri«. Slika figure, pogosto ženskega spola, ki nosijo neko zgodbo. V koloniji ustvarja umetnino, ki je del opusa Rajski vrtovi, kjer se velikokrat pojavi tudi Evino jabolko. Skočir se je uveljavil s svojim delom ne le na področjih slikarstva, ampak tudi grafike, vitraža, zidnih tehnik in kot ilustrator knjig za mladino in odrasle. Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade in priznanja v Sloveniji in tujini.
Rudi Benétik: Rojen v Podjuni/Jaunstein na avstrijskem Koroškem, kjer tudi živi in dela. Leta 1985 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Andreju Jemcu, Janezu Berniku in Bogdanu Borčiču. Njegova dela lahko vidimo v zbirkah evropskih muzejev in galerij, in so bila razstavljena po Evropi in svetu. Ustvarja slike, grafike, stenske objekte in instalacije, v katerih se odsevajo vtisi časa in okolja, v katerem deluje. Motive pogosto reducira na neopazne podrobnosti in jih podvrže preoblikovanju. Svoja likovna razmišljanja nam slikar predstavlja v šifrirani slikarski pisavi, v kateri lahko zasledimo tudi zaznamovanja otroške igrivosti. Pri slikanju najraje uporablja dve nebarvni barvi, črno in belo. Sicer, kot v šali poudari, to nikakor ni povezano z njegovim načinom razmišljanja, saj le-to ni črno-belo. Seveda ne, saj je v svet odprt umetnik, ljubitelj Tibeta, filozofsko mu je blizu budizem in ga praktično navdihuje vse. V Moravskih Toplicah ga je v času našega obiska navdihnilo odpadlo suho jesensko listje, ki ga je zagledal skozi okno. »Vedno me zanimajo detajli, zato tudi tu ustvarjam povečave jesenskih motiv iz narave.« Kolonija v Moravskih Toplicah mi pomeni veliko, saj tu srečam iskrene in zanimive ustvarjalce, umetnike, tudi prijatelje, zato vse aktivnosti zaradi te kolonije že prej odpovem. Rad sem tukaj.« Pravi, da so po njegovih izkušnjah Prekmurci najmanj nevoščljivi ljudje. Kot kozmopolit poudarja, da se Prekmurje na lestvici njemu najbolj priljubljenih destinacij nahaja natanko med Tibetom in New Yorkom. Na vprašanje, če ga navdihuje ravnina, smeje odvrne: »v Prekmurju je vse tako ravno kot bi nekdo z valjarjem povaljal zemeljski relief. Ravnina je zanimiva!«
Lučka Šparovec: Tržičanka, ki magistrski študij slikarstva zaključuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je predstavnica mlajše generacije slovenskih slikark. Na koloniji v Moravskih Toplicah ustvarja v tehniki kolaža, risbe in akvarela. Za temeljnik si Šparovčeva izbira platna različnih dimenzij, na katerih oblikuje lahkotne kompozicije. Barvni spekter njenih slik zaznamujejo predvsem hladno topli toni. Slika spontano, kar dodatno potencira slikarkino kreativnost. V prijetnem vzdušju moravskega ateljeja je nadaljevala z ustvarjanjem slik iz cikla Erato.
Zdenko Huzjan: Rojen je bil v Lendavi. Diplomiral je na Akademiji likovnih umetnosti, oddelek za slikarstvo v Ljubljani (1972) pri prof. Gabrielu Stupici, kjer je obiskoval tudi specialko za slikarstvo (1972-1974) pri prof. Janezu Berniku. Univerza v Ljubljani mu je leta 1988 podelila naziv Priznanje umetniških del in ga izvolila v naziv docenta za slikarstvo in risanje, leta 1997 pa je bil imenovan v naziv rednega profesorja za slikarstvo in risanje na Univerzi v Ljubljani. Za svoje ustvarjalno delo je prejel 30 nagrad in priznanj, med njimi najpomembnejše Nagrada Prešernovega sklada za leto 1987, Ljubljana 1988; Nagrada Riharda Jakopiča, Ljubljana 2002; Župančičeva nagrada za izjemne dosežke na področju kulture, Ljubljana 2005; Plaketa občine Lendava/Lendva község plakettjét, Lendava 2013. Huzjanova dela se nahajajo v zbirkah muzejev in zbirateljev v Sloveniji in tujini (Moderna galerija Ljubljana, Umetnostna galerija Maribor, Muzej in galerija Murska Sobota, Muzej Lendava, Obalne galerije Piran, Mestna galerija Ingolstadt, Albertina Wien/Dunaj, Kabinet grafike JAZU Zagreb, Likovni salon Cetinje, Gradska galerija Nikšič, Zbirka NLB Ljubljana, Zbirka BTC, Zbirka Mercator, Zbirka Riko, Zbirka Probanka ter v privatnih zbirkah). Njegova ustvarjalnost prehaja tudi v literaturo, prepoznan je kot pesnik in esejist. Njegove pesniške zbirke: Mačuhice (pesmi, grafike) 1992, Znamenja (pesmi, risbe) 1993, Živalice (pesmi, risbe) 1994, Mačuhice (pesmi, risbe) 1997, Solea krema (pesmi, risbe) 2004, Priključki (pesmi, risbe) 2006, Zapestja (pesmi, slike) 2008, Tišinasto (pesmi) 2012.
Igor Banfi: Akademski slikar, rojen v Murski Soboti, živi in ustvarja v Ljubljani. V koloniji v Moravskih Toplicah je bil že večkrat. Pri ustvarjanju se ukvarja z globino prostora, ravnico, skuša ujeti genius loci. Sledi temu, kako prostor požira prisotnost figure. Gre za snovno slikarstvo z žarenjem barve, ki ustvarja globino prostora.
Franc Mesarič: Prekmurski akademski slikar, ki je že nekajkrat prisostvoval v moravskotopliških kolonijah, na katere goji izjemno lep spomin in se obenem veseli, da se lahko vedno znova srečuje s svojimi kolegi umetniki. Verjame, da bo v koloniji nastala kopica kakovostnih likovnih del. Po končani akademiji v Ljubljani je dolga leta bil zaposlen v Pomurski založbi kot likovno-tehnični urednik. Imel je več samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji in tujini ter za svoje delo prejel veliko nagrad. Mesarič je trenutno upokojen, vendar še vedno ustvarja.
Gregor Pratneker: Mariborčan, kjer tudi živi in ustvarja. Je magister slikarstva. Magistriral je na ALUO v Ljubljani z magistrsko nalogo »Abstrahiranje in deformacije v mojem slikarstvu« (2012). Ustvarja izključno v tehniki olje na platnu. V zadnjem ustvarjalnem obdobju se motivno posveča predvsem krajinam, gozdovom. Na koloniji v Moravskih Toplicah je že drugo leto. Je prejemnik več mednarodnih in domačih nagrad. Razstavlja samostojno doma in v tujini ter sodeluje na številnih likovnih kolonijah. Kolonijo v M. Toplicah smatra za eno najkvalitetnejših v Sloveniji ter tudi širše v mednarodnem prostoru.