Erika in Branko Žajdela iz Sovjaka sta praznovala zlato poroko

Zadovoljna sta s tem kar imata in si želita da bi tako le ostalo...
Gotovo si zakonca Erika in Branko Žajdela iz Sovjaka nista predstavljala, da bosta v skupnem zakonskem življenji doživela 50 let. To se je tudi zgodilo. Zlati zakonski jubilej sta, s svojimi najdražjimi in sosedi, praznovala 25. avgusta v Lovskem domu LD Videm ob Ščavnici, v katerem je bil slavljenec, 15 let gospodar. Kot sta nam povedala, se nista odločila za tak način praznovanja, ki bi ga potrdila pred matičarjem in oltarjem. Zadovoljna sta, da sta lahko svoj zlati zakonski jubilej sproščeno praznovala z domačimi in prijatelji.
Z zlatoporočencema, ki sta se poročila 25. avgusta 1962. leta pri Sv. Juriju ob Ščavnici, smo se pogovarjali tudi mi. V prijetnem pogovoru smo izvedeli marsikaj zanimivega iz njunega življenja. Del tega, vsega ne bi mogli, kajti 50 let je dolga doba, smo tudi zapisali. Erika je rojena pod priimkom Rantaša v Plitvičkem Vrhu 31. marca 1943. leta. Kot otrok je prve razrede osnovne šole obiskovala v Spodnji Ščavnici, nato pa šolanje končala na OŠ Apače. Njena prva zaposlitev je bila v Lini Apače, nato pa jo je pot odnesla v Ljubljano (beri Sostro), kjer je opravljala delo vrtnarke. Tam je spoznala Branka. Po poroki, sta se skupaj preselila v Sovjak, kjer se je zaposlila v tamkajšnji trgovini. Nato pa je pokojnino dočakala ob zaposlitvi pri podjetniku Branku Kocuvanu, ki je vodil uspešno kovinsko podjetje v Biserjanah pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Ko se je leta 1996 upokojila se je v celoti posvetila domu. V zakonu sta se jima rodili hčerki Darja in Tatjana, ki sta si ustvarili dom in družino, ter ju obdarili z vnuki Aljošo, Patricijo in Markom. V veliko zadovoljstvo jima je, da si je hčerka Darja z družino v bližini postavila svoj dom ter tako lahko z vnukoma preživita čim več časa.
Branko tako ga kličejo, uradno mu je ime Franc, se je rodil 17. novembra 1939. leta v Berkovcih, odkoder se je starši preselil v Sovjak, kjer si je na temeljih domačije postavil nov dom. Osnovno šolo je obiskoval na Stari Gori, kot je dejal, so takrat rekli pri Sv. Duhu, končal pa pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Da bi čim prej prišel do zaslužka, rekli so do svojega kruha, je s prijatelji krenil v Ljubljano , kjer se je zaposlil na vrtnariji. Tam je spoznal Eriko. Kasneje ko sta se po treh letih preselila v Sovjak se je zaposlil v tedanjem Kmetijskem Kombinatu in napredoval do traktorista. To delo je opravljal vse do upokojitve 1994. leta. Ob zaposlitvi in skrbi za družino, sta bila oba aktivna v raznih organizacijah in društvih. Sta člana PGD Sovjak, Zveze Borcev Videm in Društva upokojencev Sv. Jurij ob Ščavnici. Oba sta bila dejavna v gasilskem društvu, zlasti, ko so pripravljali kakršne delavne in druge akcije. Branko je že več ko 40 let predan lovstvu. V LD Videm je bil 15 let gospodar lovskega doma. Več kot 20 let pa je vzrejal fazane za spust v lovišča LD Videm. Lovstvo mu je veliko pomenilo, saj je na tak način ohranil stik z naravo. Oba rada hodita na izlete, ki jih prireja DU Sv. Jurij ob Ščavnici. Njuna zaposlitev v pokoju je skrb za dom, ki jima veliko pomeni. Želita si zdravja in miru. Kot sta povedala sta zadovoljna s tem kar imata. Dodala sta še: »Da bi le tako ostalo.«