Minule dni, ko je vegetacija zadihala s polnimi pljuči, so mnogi vrtičkarji in sploh stanovalci starega bloka na Partizanski ulici v Gornji Radgoni, žalostno ugotavljali, kako „neznana“ ovijalka dobesedno duši smreki ob vrtovih med blokom in železniško progo. Prav tako so mnogi drugi Radgončani in obiskovalci lahko žalostno opazovali kako nenavadna cvetoča rastlina uničuje velika drevesa, in to v neposredni bližini Pomurskega sejmišča, Pošte, Železniške postaje..., torej praktično v središču mesta. In poznavalci ovijalke so prepričani, da so velikim smrekam šteta leta, kajti očitno jih je napadla strupena rastlina, ki nima usmiljenja, pogosto pa smo temu krivi sami. Ljudje namreč velikokrat v svoje vrtove zasadijo rastline, o vsebnosti njihovih strupov pa nimajo pojma. Med slednje sodi tudi ovijalka imenovana glicinija, ki je napadla radgonska drevesa, še huje pa je dejstvo, da je rastlina strupena tudi za ljudi.
Green Magazine je namreč objavil listo desetih najbolj strupenih vrtnih rastlin. In med njimi je tudi omenjena Glicinija (Wisteria), ki spada v družino stročnic (fabaceae) in izvira iz Severne Amerike in Azije. Rod sestavlja 11 vrst listopadnih ovijalk. Vsi deli glicinije so strupeni in še posebej nevarni za otroke. Ta rastlina se celo ponaša z nazivom najbolj strupena med vsemi. V okrasnih vrtovih navadno najdemo dve vrsti glicinije: kitajsko (Wisteria sinensis) ali japonsko (W. floribunda) glicinijo. Kitajska glicinija je nekoliko bolj priljubljena kot japonska. Zraste lahko do 8 metrov visoko in tvori do 30 cm dolga socvetja, ki se odprejo pred olistanje rastline. Posamezni vijolično-modri dišeči cvetovi v socvetju se odprejo naenkrat, kar daje rastlini enkraten izgled. Kitajska glicinija je v polnem cvetu nekje do sredine maja. Poleg modrocvetne pa obstaja tudi bela forma W. sinensis »Alba«. Prvo cvetenje pa se lahko zavleče tudi v tretje do četro leto po posaditvi ali še dlje, zaradi česar je najbolje, da izberemo rastlino, ki že cveti. Japonska glicinija lahko zraste do podobne velikosti kot kitajska glicinija, vendar cveti šele ko se je rastlina olistala. Posamezni cvetovi se odpirajo od baze socvetja proti vrhu.
Za cvetenje potrebuje glicinija polno sonce (več kot 6 ur sonca na dan) in globoka plodna tla, ki se ne izsušujejo preveč. Rastejo na večini tal, čeprav imajo najraje nevtralno do rahlo kisla (pH 6-7) tla. Nujno pa za svojo rast potrebujejo močno oporo, saj so odrasle rastline precej masivne in težke. Glicinija je ovijalka, kar pomeni, da za rast potrebuje podporo, ob kateri se bo lahko vzpenjala z ovijanjem. Če jo želimo vzpenjati ob solidni podlagi (npr. zidu) moramo pred zid postaviti mrežo ali strebričke. Lahko pa glicinijo gojimo tudi v drevesasti obliki. Za to moramo mlado rastlino podpreti tako, da bo rastla pravokotno navzgor. Ko doseže 1,5 m višine, odrežemo vrh rastline. Odstraniti moramo tudi vse stranske poganjka, razen v zgornjem delu, kjer bomo oblikovali "krošnjo". Vsako zimo jih skrajpamo na dolžino 15-30 cm, dokler ne dosežemo želene velikosti krošnje. Ko glicinija doseže želeno obliko samo krajšamo poletne poganjke do 7 razvitega lista in odstranjujemo vse poganjke, ki zrastejo na nezaželenem mestu. Za oporo ni priporočljivo uporabiti drevesa, saj jih lahko ovijajoče steblo glicinije poškoduje, kar vodi v propad drevesa. Pri mladi rastlini izberemo močno pokončno steblo, ki bo služilo kot glavni poganjek. Ostale poganjke odstranimo. Ko glavni poganjek raste, se bodo začeli razvijati stranski poganjki. Med njimi ponovno izberemo poganjke, ki bodo služili stranskemu razširjanju rastline (preraščanju opore v vodoravni smeri), medtem ko ostale poganjke skrajšamo na 7 razvitih listov. Na skrajšanih poganjkih se bodo kot posledica obrezovanj pojavili novi stranski poganjki. Te skrajšamo na 1-2 razvita lista. Rastlino pustimo rasti v višino, dokler ne doseže želje višin in nato odstranimo rastni vršiček...
Vse dobro in prav, če ne bi bilo omenjenih problemov in težav s strupenostjo. Kot rečeno; Vsi deli glicinije so strupeni in še posebej nevarni za otroke.