V preteklosti so krajevna središča, zlasti na vasi, nastajala ob cerkvah. Ob njih so postavljali tudi osnovne šole. Tako je bilo tudi v Negovi. Toda središče Negove je zaznamoval tudi sloviti Negovski grad, katerega polovica, ki je obnovljena, namenja gradu še dolgo življenje.
V samem središču Negove, kjer je sedaj šola, trgovina in krajevni urad, v preteklosti ni bilo veliko hiš. Tisti, že precej starejši se še spomnijo, s slamokritih poslopij. Med zadnjimi, je bila tudi Bezjakova »preša«, ki je stala nasproti poslopja osnovne šole ob cesti Negova-pokopališče-Trotkova. V Negovi in najbližji okolici so stale še sledeče zgradbe: bindhuta, stanovanjska hiša za grajske delavce, ob sedanjem gasilskem domu, Plojova domačija, Tomažičeva hiša ob Kuglu, Rojkova, sedaj Kardinarova hiša, grajska kovačija, ki je sedaj v lasti kovaške družine Fekonja, Vitmajerova hiša, sedaj v lasti družine Purgaj, Bezjakova hiša, ki je zajemala več poslopij, župnišče, Tomažičeva hiša, nekoč gostilna Pri grajski kapljici, hiša družine Kramberger, grajena za časa druge svetovne vojne, in Petkečova, sedaj Rojkova hiša. Od naštetih poslopij ni nobeno ni v izvirni podobi, ali pa jih sploh ni več. Taka je le Petkečova, sedaj Rojkova hiše, ki stoji kot zadnja zgradba v središču Negove ob cesti Negova-pokopališče-Trotkova. Po njej, glejte fotografijo, smo se ozrli, ko smo po pločniku, ki vodo vse od pokopališča do središča Negove, kar je hvalevredno, korakali proti Negovi.
Najprej nas je pritegnilo staro podprto drevo, ki si je s podporo, ki mu jo je namenil gospodar Stanko Rojko, ohranilo življenje. Kot so nam povedali drevo, to je jablana "grafntašjnerca", še vedno daje zdrave, danes rečejo bio, plodove. Upognjeno drevo, v ozadju stara cimprana hišica, to je idila, ki si zasluži objave. Hišica, nekoč krita s slamo, je bila grajska viničarja. V njej dolga leta živi rod družine Rojko, po domače so jim rekli Petkečovi. Prav tem družinam, v njej je živelo že več generacij, gre zahvala, da je hiša, ki bi jo bilo vredno ohraniti kot zgodovinski spomenik, obstaja v prvotni obliki. Čeprav je slika nastala v snegu, je videti, da Rojkovi hišico belijo z gašenim apnom, tako so ljudje svoje domove belili od nekdaj, in je tako njena prvobitnost še bolj poudarjena. V svojem obstoju je bila deležna le malo pregraditev. Kot je videti so posodobili kuhinjo in jo pokrili z opečno kritino. Poseben čar dajejo hiši okoli posajene jablane in brajde, ki so nekoč obdajale vsako hišo v Slovenskih Goricah.