Letošnje leto je res nekaj posebnega, saj nam je nesrečna korona praktično vsem povzročila veliko težav. Tudi članice društev podeželskih žena pogrešajo druženja, prireditve, izobraževanja in usposabljanja, saj je letos praktično vse splavalo po vodi. A, ko so že mislile, da se letos ne bo nič dogajalo, se je v mesecu oktobru pojavil razpis Zveze kmetic Slovenje za izdelavo božično novoletnih okraskov. Seveda so se članice Društva podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in DPŽ Sveti Jurij ob Ščavnici takoj prijavile. Udeležile so se prve delavnice v Dobrovniku, katero je vodila dr. Sabina Šegula, zaposlena na Biotehniški šoli v Naklem, ki skupaj s svojim sodelavcem Petrom Ribičem že več let ob večjih praznikih krasita cerkev svetega sedeža v Vatikanu.

    „Ker je bilo število udeležencev omejeno, so se ga udeležile Slavica, Ema, Vera iz DPŽ Sveti Jurij ob Ščavnici, ter Angelca in Vesna iz DPŽ Gornja Radgona. Udeleženke so se naučile izdelovati okraske iz slame, ki so jih potem pokazale članicam v domačem društvu. Vsa srečanja izdelave okraskov so potekala v skladu s priporočili NIJZ-a. Okraske so izdelovale tudi doma ob pomoči družinskih članov, saj je bilo potrebno v kratkem času narediti skupno 2200 okraskov iz slame. Izdelovale so različne zvezdice - snežinke, velike in male ter angelčke, velike in male. Zraven dveh društev iz naših krajev so okraske iz slame izdelovale tudi članice DPŽ Zarja iz Slovenskih Konjic. V ostalih delih Slovenije so izdelovali 1250 okraskov iz lesnih oblancev. Ker so bile članice DPŽ Sveti Jurij ob Ščavnici v neverjetnem zagonu, so kupile slamo in naredile okraske še za okrasitev božičnih dreves v domači cerkvi in občini ter v svojih domovih“, nam je razložila kmetijska svetovalka na radgonski enoti KGZ Murska Sobota, Metka Marinič univ. dipl. inž. agr., svetovalka za dom, družino in dopolnilne dejavnosti. Izrazila je tudi upanje, da si bo čim več ljudi lahko ogledalo zanimive okraske, bodisi v domačem kraju ali preko video posnetkov z okrasitve Slovenske božične smreke v svetnem sedežu v Vatikanu. „Vse članice obeh društev in njihovi domači, ki so izdelovali okraske iz slame, si štejejo v veliko čast, da so del zgodbe, ki Slovenjo s prelepimi okraski predstavlja v svetu. Vsem nam pa je lepo, da so to članice društev iz naših krajev, za kar jim gre vsa pohvala“, je dodala Mariničeva.