Vsi, ki v teh poletnih in pozneje jesenskih dnevih, imamo privilegij „potepanja“ po čudovitem slovenskem podeželju, praktično vsakodnevno naletimo na kakšen prizor pred katerim običajno zastane dih. Poleg lepih, velikih ali nenavadnih kmetijskih pridelkov oz. čudežev narave, lahko predvsem občudujemo kako tudi na podeželju čedalje bolj skrbijo za estetski izgled domačij. Sploh pa je jesen gotovo najlepši letni čas, saj poleg pisanih barv povsod okrog nas, pridni pridelovalci, predvsem kmetovalci ter ljubiteljski vrtnarji in vinogradniki, prav v tem času, s polj in vrtov, sadovnjakov in vinogradov pospravljajo takšne in drugačne sadove narave in svojega pridnega dela. In čeprav iztekajoče se leto ni bilo posebej naklonjeno kmetovalcem, saj je sprva velika suša, nato pa še nekaj neurij z močnim vetrom in občasno s točo, sila negativno vplivalo na številne pridelke, je gotovo, da bo leto 2011 mnogim pridelovalcem le ostalo v lepem spominu tudi po rekordnih pridelkih s polj, iz vinogradov, sadovnjakov in iz vrtov. In dokler se predvsem vinogradniki lahko ponašajo z izjemno kakovostjo in količino svojega pridelka, so lahko mnogi kmetovalci ponosni nad velikostjo in težo posameznih jedilnih ali krmnih vrtnin oz. pridelkov iz svojih sadovnjakov.
On med slednjimi sta gotovo tudi Radgončana, Boris in Nada Golob, ki imata manjšo parcelo z vikendom v vinorodnem okolju Orehovskega Vrha nad samim mestom Gornja Radgona. Prav tam raste in uspeva marsikatera kultura, slednje pa so se še posebej izkazale letos, kar še zlasti velja za bolj kot ne eksotično sadje, kot so kiviji in fige ter še nekateri sadeži. In čeprav je zlasti omenjeni kivi izjemno uspel in je dodobra obrodil, je gospodar Boris zelo skromen. „Moja skromna parcela, ki se nahaja na Orehovskem Vrhu, kjer imam 250 trsov vinske trte in sadovnjak najrazličnejšega sadja, je letos resda dobro obrodil. Kljub tem, glede na njegovo velikost, pridelka ni toliko, da bi ga prodajal, je pa ga dovolj za sorodnike, prijatelje in sosede, kar je včasih bolj pomembno kot denar sam“, nam pove Boris, kateremu je delo na „ranču“ prava sprostitev in potem mu ni hudo, če pridelek razdeli z bližnjimi...