S snegom pokrita pokrajina razkaže marsikatero znamenitost. V snegu, ki daje pokrajini barvni kontrast, je marsikateri objekt bolj viden. Poleti hiše v Slovenskih Goricah krasijo rože. Pozimi pa se popotnik ozre na posebnosti v pokrajini. Gotovo so posebnost stare zidane, še bolj pa "cimprane", lesene, hiše. Teh je vse manj, saj se tudi podeželje bohoti z modernimi hišami.
V preteklosti so imeli malo večji kmetje svoje viničarje. Te so predstavljale hišico s kletjo, vinogradom in sadovnjakom. V hišici so nastanili viničarja, ki je za to, da je imel bivanje, gospodarju, opravljal dela v vinogradu, pa tudi na kmetiji, ki je bila oddaljena od vinočarije. Nekateri gospodarji, pa so ob vinogradih postavili le manjše objekte, ki so jih imenovali klüčaje. Verjetno zato, ker je bila klet in na njem postavljen objekt pod ključem. Rekli so, da je »zakjüčana«! To je le domneva. V taki mali zgradbi, ponavadi ni bilo stanovalcev. Na to kažejo ohranjeni tovrstni objekti, ki nimajo dimnika. Tak objekt, to je klüčaja, stoji v Grabonoškem Vrhu, v občini Cerkvenjak. To je Golobova, Rožmanova, sedaj Šubečova ali Zemljičeva klüčaja. Stroji na robu vinograda, ki ga imajo lastniki iz Lokavec pri Negovi. Lastnica je Ana Zemljič, njen sin Janko pa nam je o njej povedal: »Klüčaja je bilo nekoč pokrita s slamo. Gospodarjem je služila, da so se ob slabem vremenu v njej zadrževali. Dimnika ni imela. So pa nekdanji lastniki v sobo postavili peč, od katere so skozi »zimper« speljali odvodne cevi, da so lahko kurili, ko so pozimi opravljali dela v vinogradu ali pretakali vino in jabolčnik, kar so hranili v kleti. V njej so tudi prespali, kar kaže v njej postavljena stara postelja. Klüčajo si sedaj ogledujejo turisti in jo slikajo kot zanimivost. Tisti, ki se spoznajo na tovrstne stare objekte nam priporočajo, da bi jo spet pokrili s slamo in bi bila tako še bolj izvirna in zanimiva.«