V primerjavi z nekaterimi drugimi izdelki, zlasti kranjskimi klobasami, kjer naši pridelovalci imajo kar nekaj težav s priznanjem zaščitenih proizvodov v EU, pa nekaterim drugim proizvodom gre priznanje kot po maslu. In tako je Evropska komisija v sredo, 3.10.2012 v Uradnem listu Evropske unije objavila registracijo Štajersko-Prekmurskega bučnega olja, ki je petnajsti slovenski proizvod, registriran pri Evropski Komisiji. Predelava bučnega olja na Štajerskem in v Prekmurju je tradicionalna, kar dokazujejo zapisi o ustanovitvi prve stiskalnice bučnega olja v Framu že leta 1750. Štajersko-Prekmursko bučno olje je jedilno nerafinirano rastlinsko olje, ki je proizvedeno po tradicionalnem postopku s stiskanjem praženih bučnih semen najboljše kakovosti z uporabo toplote in brez aditivov. Je temno zelene do rdeče barve, z značilnim aromatičnim vonjem in okusom. Ima ugodno maščobno kislinsko sestavo, saj vsebuje okrog 20 % nasičenih maščobnih kislin, okrog 35 % mononenasičenih maščobnih kislin in okrog 45 % polinenasičenih maščobnih kislin. Bučno olje je bogat vir tokoferolov, saj vsebuje okrog 50 mg vitamina E v 100 g olja. V bučnem olju so prisotni tudi drugi vitamini, mikroelementi, karotenoidi, redke aminokisline, naravno barvilo (klorofil).
Sloves o Štajersko-Prekmurskem bučnem olju se širi tudi izven območja Slovenije po drugih evropskih državah, ZDA, Avstraliji (tam že dobro desetletje izvaža znani pomursko oljar Šaruga z Melov), Rusiji, itd., kar med drugim dokazuje tudi priznanje za najbolj inovativen proizvod na tekmovanju IFE07 (The International food&drink event) v Londonu leta 2007. V samem postopku registracije Štajersko prekmurskega bučnega olja pri Evropski komisiji, je na slovensko vlogo ugovarjala Avstrija, ki ima že od leta 1996 pri Evropski komisiji kot geografsko označbo zaščiteno Štajersko bučno olje (Steierisches Kürbiskernöl). Slovenija in Avstrija dogovora nista dosegli, zato je o slovenski vlogi ponovno odločala Evropska komisija, ki je sprejela odločitev, da se Štajersko-Prekmursko bučno olje registrira, vendar morajo, v izogib zavajanju potrošnikov, slovenski proizvajalci v istem vidnem polju, kot je navedeno zaščiteno ime, navajati tudi državo izvora (Slovenija), hkrati pa se geografski del zaščitenega imena ne sme prevajati.
Poleg Štajersko-Prekmurskega bučnega olja ima Slovenija pri Evropski komisiji registrirane še štirinajst svojih proizvodov, in sicer so to: Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre (zaščitena označba porekla - ZOP), Nanoški sir (ZOP), Kočevski gozdni med (ZOP), Tolminc (ZOP), Prleška tünka (zaščitena geografska označba - ZGO), Zgornjesavinjski želodec (ZGO), Šebreljski želodec (ZGO), Ptujski lük (ZGO), Kraški pršut (ZGO), Belokranjska pogača (zajamčena tradicionalna posebnost - ZTP), Idrijski žlikrofi (ZTP), Prekmurska gibanica (ZTP), Kraški zašink (ZGO), Bovški sir (ZOP).