Radgonskim ribičem je znova zagodlo hudo neurje; Vremenskim ujmam „pomaga“ tudi malomarnost odgovornih Ena najlepših in najbolj priljubljenih turistično – ribiških destinacij na radgonskem območju, če ne tudi širše v Pomurju in na Štajerskem – Lisjakova struga, streljaj od središča Gornje Radgone v smeri Radencev, očitno nima preveč sreče z vremenskimi ujmami. Komaj so jo prizadevni radgonski ribiči sanirali po katastrofalnih poplavah, avgusta 2005, ko je tudi ribiški dom do strehe bil pod vodo, jim je letos že trikrat zagodlo. Objekte in celotno območje z 3,5 km dolgo učno potjo, katero so ribiči ob pomoči občine spravili do prave male oaze, katero so mnogi imenovali raj na zemlji, je neurje s hudim vetrom in točo, ki je 16. junija prizadel širše območje severovzhoda države, spet pahnil „v pekel“. Podrtih je na desetine stoletnih dreves, ki so pod sabo uničevali manjšo floro in tudi favno, poleg rib v ribniku, tudi druge živalske vrste po okolju. Ob tem so velika drevesa padala tudi v sam ribnik, uničen je bil most, najhuje pa tudi vsi objekti razen samega ribiškega doma. In ko so ribiči spet začeli s sanacijo, jih je doletela nova nezgoda – poplave so namreč, 24. in 25.6. spet zalile prav vse. Le voda je bila nekoliko nižja, a kljub temu spet skoraj do oken, kar pomeni, da je znova vse uničeno. Tudi to so ribiči sanirali, a le do 4. in 5. avgusta, ko je po močnih nalivih, voda spet vse zalila. Tokrat je žal močnemu deževju „pomagala“ tudi malomarnost odgovornih, kajti če bi se nizvodno od ribiškega doma sanirali jarki potem bi voda lažje odtekala in dom ne bi bil znova popolavljen, v njem pa znova skoraj vse uničeno.
Toda ribiči so spet odločni, svoj raj bodo spet vrnili v prvotno stanje. Zavedajo se, da bo težko, toda volje in potrpljenja jim ne manjka. Vsekakor bo potrebna tudi podpora „od zunaj“, kajti samo dobra volja ne bo dovolj. Ob tem si predsednik radgonske TE Peter Bratuša in podpredsednik RD Radgona Vlado Drvarič želita predvsem, da bi se jim pridružilo čim več ribičev, da ne bi skozi delali eni in isti. Tako je bilo tudi ob nedavno, ko se je z razdejanjem spoprijel ducat ribičev. Verjetno bi jih bilo več, če ne bi skozi ves dan lilo kot iz vedra. Zato lahko upamo, da bo prihodnja akcija, na katero se ne bo veliko čakalo, še bolj uspešna in še bolj množična. In na njo se ne more veliko čakati, saj bo objekte in okolico potrebno nemudoma sanirati, da bo „hišnik“ Rudi Petek spet z veseljem in zadovoljstvom pokazal kakšne lepote imajo v Lisjakovi strugi. Enako, da bo naravovarstvenik Vlado Drvarič že z začetkom novega šolskega leta, šolnikom lahko razkazal enkratno učno pot... Pravzaprav, da bodo vsi ribiči in njihovi gostje lahko spet uživali v lepi senci, da bodo eni namakali trnek, drugi igrali šnops, metali pikado, morebiti vrgli na koš, balin ali zaigrali odbojko na mivki, mogoče kaj vrgli na žar ipd.
Torej, sedaj je vse skupaj še huje, ker poleg, da ne morejo ribariti, se v Lisjakovi ne morejo odvijati niti kakšne druge dejavnosti, kar je še dodatno moteče. Vsekakor pa bo že kmalu boljše, kajti poleg samih ribičev, ki nenehno delajo, jih je ob zadnji akciji pospravljanja in sanacije nekoliko razveselil tudi radgonski župan Anton Kampuš. Med obiskom prizadevnih ribičev, ki se jim je pridružila tudi višja svetovalka za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem na občini Gornja Radgona Majda Ferenc, je Kampuš dejal, da je občina uspela na razpisu pridobiti evropska sredstva za projekt: Radgonski park – ŠRC Trate – Lisjakova struga. Tako je očitno, da bo nekoliko več sredstev za popolno sanacijo priljubljene Lisjakove, vsekakor pa bodo spet največ naredili sami ribiči s prostovoljnim delom... RD RADGONA – LISJAKOVA STRUGA Ribiška družina Radgona sicer šteje okoli 600 članic članov, ki delujejo v petih temeljnih enotah (Apače, Gornja Radgona, Radenci, Tišina in Videm). RD Radgona deluje od leta 1959 in je za RD Novo mesto, po številu članov druga največja družina v Sloveniji. „Naše poslanstvo ni samo,da ribo ulovimo, jo damo v ponev in pojemo temveč, da čuvamo in urejamo naravo in življenje v njej. Ribiči, kateri se še vedno nagovarjamo s tovariši, se radi umaknemo iz hrupnega prometa v čisto naravo in vzdrževano okolje kakor je Lisjakova struga, ki nam nudi sprostitev pa tudi rekreacijo“, pravi podpredsednik RD Radgona, Vlado Drvarič.
Mrtvica Lisjakova struga je sicer nekoč bila rokav reke Mure sedaj pa je to potok Hercegovščak, v sami strugi pa so tudi trije izviri. Tukaj živijo tudi pezdirk, potočni skržek ter vodomec, ki so redkost v Sloveniji. Struga je bila do leta 1992 že delno smetišče, kamor so ljudje že pridno vozili stare štedilnike, pralne stroje, odpadna kolesa in skoraj vse kar niso več potrebovali. V strugi je bilo do dva metra mulja, vode pa samo do 50 cm. Na površju vode je bilo zaradi slabe kvalitete vode do 5 cm vodne leče. Ime Lisjakova struga je nastalo, ker je nad strugo nekoč živela družina, ki so ji po domače rekli, Lisjakovi.
„Ko nas je 20 ribičev konec osemdesetih let prejšnjega stoletja začelo delati in čistiti strugo, so nam drugi ribiči govorili: kaj pa boste delali v tej gnojnici? V vseh teh letih delo, delo, delo in samo delo, žal povezano s katastrofami. Prvih šest let delamo-kopljemo vse ročno, dostop strojev, zaradi močvirja ni možen. Leta 1992 in leta 1993 pogin rib, pa ne samo rib vsega življa v vodi zdi se mi, da še komarjev in obadov ni bilo. Krivec? Mesto Radgona in mi ribiči, ker smo spustili v strugo strupeno vodo katera se je nabirala veliko let v močvirju pred strugo in je bila nekakšna naravna čistilna naprava“, je „kroniko“ Lisjakove struge predstavil Drvarič, potem pa:
Leta 1996 – ogenj, neznanec je zažgal prvo hišico; Leto 1997 - zemeljski plaz skoraj zasul strugo, drevesa v vodi, katera so žagali in pospravljali kar z čolni; Leto 1998 - prve poti po Murski šumi, začetki sedanje učne poti. Ribiči so v pomoč dobili prve delavce preko programa javnih del; Leto 2000 priteče prva voda iz vodovodnega omrežja, v pogled dobijo ureditveni načrt za Mursko šumo – Lisjakovo strugo; Leto 2002 občina in RD Radgona podpišeta najemno pogodbo za 144 arov površin za nedoločen čas. Od UE Gornja Radgona so ribiči dobili dovoljenje za gradnjo in legalizacijo. Dobili so elektriko iz omrežja (prej mali agregat). Začeli so urejati tudi prvo drsališče v zimskem času. Leto 2003 priznanje Turističnega društva Gornja Radgona za temeljno ribiško enoto, takratni predsednik enota Vlado Drvarič pa prejme Listino občine Gornja Radgona, za delo in požrtvovalnost ter urejenost Lisjakove struge. Leto 2004 ribiči na Pomurskem sejmu sodelujejo na ekološkem forumu »Odprimo oči“ – razloženo je bilo kako se lahko iz smetišča naredi naravi prijazna turistična točka – primer je bila Lisjakova struga.
Leto 2005 - februar svetovni dan mokrišč z več kot 350 popotnikov, nekaj mesecev pozneje avgusta pa katastrofa poplava. In spet sanacija, obnavljanje, urejanje širitev... Od leta 1992 do 2008 so ribiči samo v Lisjakovi strugi opravili 12.175 prostovoljnih ur (dela pa so se udeležila kar 102 človeka, ki niso bili samo ribiči, temveč tudi drugi ljubitelji narave). Poleg omenjenih ur pa so delali tudi ljudje zaposleni preko programa javnih del...
Žal pa so zadnje vremenske ujme znova povzročile katastrofo in radgonski ribiči, skupaj z drugimi ljubitelji in varuhi narave, začenjajo spet znova!