TUDI GASILCI POMAGAJO ŠTORKLJAM!
Letošnja pomlad in poletje, z nadpovprečno veliko dežja in številnimi neurji z močnim vetrom in točo, očitno ni bila ugodna za številne vrste prostoživečih živali na skrajnjem severovzhodu države. To ...
Čedalje več mrtvih mladih štorkelj in uničenih gnezd v Pomurju bi moralo že zaskrbeti odgovorne
Letošnja pomlad in poletje, z nadpovprečno veliko dežja in številnimi neurji z močnim vetrom in točo, očitno ni bila ugodna za številne vrste prostoživečih živali na skrajnjem severovzhodu države. To še posebej velja za takšne in drugačne ptice, ki se med pogostim močnim vetrom in podiranjem dreves nimajo kam niti skriti, tako da jih veje poškodujejo in tudi ubijejo. Žal pa vse to še močno vpliva tudi na razmnoževanje, saj posebej ptičja gnezda niso nikjer varna. Zlasti hudo je bilo za štorklje, kajti njihova velika gnezda niso varna ne na drevesih, ne na električnih ali drugih drogovih in ne na dimnikih. Zato niti ne preseneča, da je v minulih tednih in mesecih, še zlasti po nekaj najhujših neurjih, poginulo na desetine majhnih štorkelj in celo njihovih očetov in mamic. Zaradi prevelike teže z napito vodo, gnezda in z njimi štorkljice ali pa sami ptiči so padali praktično po celi pomurski regiji. Odgovorni iz ARSO (Agencija RS za okolje) se tukaj niso posebej izkazali, in če ne bi bilo nekaterih posameznikov ter gasilcev, in redkih veterinarjev, bi stanje bilo še hujše.
Prav gasilci, ki imajo ustrezne lestve so postali nekakšni dežurni reševalci štorkelj oz. njihovih gnezd, a je žal to le začasna rešitev ker tudi slednji nimajo potrebne opreme za obnovo uničenih gnezdišč. K sreči pa si štorklje same naredijo nova gnezda ali obnovijo stara, le če imajo podlago na mestu, kjer je gnezdo že stalo. In prav za to so te dni poskrbeli gasilci PGD Kapela v radenski občini, ki so reševali štorkljino gnezdo na dimniku stanovanjske hiše Janka Šandorja v Rihtarovcih 27. Kot nam pove gospodar hiše Janko Šandor je na njihovem dimniku gnezdo že od leta 1960 in bo prihodnje leto praznovalo Abrahama. „In škoda bi bilo, če takrat ne bi več obstajalo. Zato smo brez razmišljanja šli v akcijo, da bi rešili osnovo za gnezdišče, saj veje nismo mogli več pobirati in jih zlagati nazaj na dimnik. To bodo storile štorklje same“, nam pove poveljnik PGD Kapela Andrej Hajdenek, ki je s kolegi naredil dejansko dobro delo. Občasno so jih nadletele tudi hvaležne štorklje, ki so iz bližine opazovale kaj se dogaja z njihovo hišo. Tudi letos je namreč par vzgojil tri majhne štorklje in vsi se bodo kmalu odpravili proti jugu.
Ko se pomladi vrnejo bo stari par, predvsem samček, prav zaradi tokratne pomoči gasilcev, lahko uredili svoje staro gnezdišče in nadaljevala z razmnoževanjem. Žal pa mnogi pari ne bodo imeli svojega gnezdišča in prav zaradi tega bodo svoje morali narediti tudi odgovorni z ARSO ter seveda električarji, ki edini imajo dostop do električnih drogov. „Hudo bi nam bilo, če pomladi ne bi bilo naših štorkelj nazaj. K sreči so gasilci poskrbeli za gnezdišče in sedaj verjamemo, da bodo spet prišle nazaj, saj so v teh desetletjih štorklje postale naše sosede in brez njih bi gotovo bilo nekaj narobe“, nam pove starejša domačinka, ki je tudi prišla pogledati kaj počnejo gasilci. Enako sta med številnimi opazovalci bila tudi člana občinskega sveta občine Radenci, Drago Bračko, ki je mimogrede tudi poveljnik Občinske gasilske zveze Radenci, ter Emil Šmid, ki je med drugim tudi predsednik Turističnega društva Radenci. In zato so gasilci glasno komentirali, da bi lahko tudi slednja vplivala na občinsko oblast, da bi nekoliko več sredstev namenjali tudi za opremo gasilcev...