V še ne tako davni preteklosti so redki na območju, kjer berejo TV RADGONA, dosegali akademsko izobrazbo. Še redkejši so bili primeri pridobitve znanstvenih naslovov ali naslovov doktorjev znanosti. Z možnostjo šolanja, k temu je prispeval višji življenjski standard, prometne povezave, nenazadnje tudi možnost pridobitve štipendij, je danes lažje priti do najvišje izobrazbe. Seveda je pri tem potrebna volja do študija in nadarjenost. Veliko volje do študija, pa tudi nadarjenosti, je imela naša tokratna sogovornica dr. Maja Ivana Smodiš Škerl, dr.vet.med., ki je s svojimi starši, mamo Mijo in očetom Ivotom, otroštvo preživljala na Kapeli, pravzaprav na Radenskem Vrhu, sedaj pa poročena živi v Ljubljani. Ko smo se z njo pogovarjali na kmetijskem sejmu AGRA 2011, nam je povedala, da ima v kratkem zagovor doktorske disertacije iz čebelarstva. Tedaj smo jo vprašali, če jo lahko, ko bo postala doktorica znanosti, predstavimo bralcem TV RADGONA? Prijazna kot je, nam je potrdila našo željo. Ker imamo iz tovrstnega predstavljanja »novopečenih« doktorjev znanosti nekaj izkušenj, smo uporabili naš klasični način predstavitve. Postavili smo ji vprašanja, na katere nam je v svojem slogu odgovarjala. Iz njih je mogoče razbrati njeno življenjsko zgodbo, kako je prišla do najvišje stopnje izobrazbe, h kateri ji čestita tudi uredništvo TV RADGONA.
- Ime, priimek in leto rojstva. Kje?
Ime mi je Maja Ivana Smodiš Škerl in sem rojena v letu 1981 v Ljubljani. Ime sem dobila po takrat zelo popularni risani junakinji, čebelici Maji.
- Osnovna šola, kakšna učenka (po ocenah). Si se v čem udejstvovala (krožki, pevski zbor, tekmovanja ...)?
Prve štiri razrede osnovne šole sem obiskovala v Gornji Radgoni, nato sem šolanje nadaljevala na Osnovni šoli Kapela. Vseh osem let sem bila odlična učenka in prejemala različna priznanja. Obiskovala sem Glasbeno šolo v Gornji Radgoni, kjer sem se sedem let učila igrati na klavirsko harmoniko pri prof. Olgi Radolič. Hkrati sem več let sodelovala tudi pri Harmonikarskem orkestru. Tekmovala sem v znanju iz matematike, kemije in slovenščine ter bila redna bralka in prejemnica bralne značke.
- Srednja šola, kje, katera .. ?
Srednješolsko izobraževanje sem nadaljevala na Gimnaziji F. Miklošiča v Ljutomeru. V tem času me je mikalo brenkanje na kitaro, zato sem se odločila še za obiskovanje ur kitare pri prof. Mariji Pornomo. - Odkod odločitev za sedanji poklic?
V obdobju odločanja za poklic sem se težko odločila samo za eno smer. Zanimali so me narava in okolje, umetnost in glasba, delo z mladimi, jeziki, arheologija in še kaj. Pretehtala je odločitev za študij veterinarske medicine, saj so mi živali zelo pri srcu in sem si svoj poklic predstavljala kot razgiban način dela z živalmi v naravi. V času študija v Ljubljani sem se med vikendi vračala domov. Ob sobotah sem obiskovala Orglarsko šolo v Mariboru, kjer sem se tri leta učila igranja na klavir kot pripravo na cerkvene orgle. Kasneje sem obiskovala Šolo za cerkveno glasbo v Murski Soboti, kjer sem se učila orgel pod mentorstvom prof. Mitje Medveda. Obenem sem nekaj let vodila cerkveni otroški pevski zbor in na orglah spremljala nedeljske maše v cerkvi sv. Marije Magdalene na Kapeli.
- Magisterij in doktorat, iz česa, pri kom, na kateri fakulteti?
Od 4. letnika dodiplomskega študija dalje sem sodelovala pri raziskavah s področja čebelarstva pri prof. dr. Alešu Gregorcu na Veterinarski fakulteti, na Inštitutu za zdravstveno varstvo divjadi, rib in čebel. V letu 2005 sem zaključila študij veterine in se takoj zaposlila na Kmetijskem inštitutu Slovenije kot pripravnica v čebelarstvu. Leto kasneje sem se vpisala na enovit doktorski študij »Agronomija« na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Raziskovalno nalogo s področja čebelarstva sem opravljala na Kmetijskem inštitutu Slovenije, na Oddelku za živinorejo, Čebelarstvo. V septembru sem uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Morfološke in histološke spremembe v razvoju hipofaringealnih žlez medonosne čebele (Apis mellifera carnica) pod mentorstvom red.prof.dr. Aleša Gregorca.
-Je bilo v času študija kaj izpopolnjevanja v tujini?
V letu 2007 sem se udeležila Seminarja laboratorijskih tehnik za čebelje bolezni, v Laboratoriju za zoofiziologijo Univerze v Gentu v Belgiji, kjer sem sodelovala tudi pri raziskovalnem delu iz biologije in fiziologije čebel pri prof.dr. Dirku de Graafu.
- Tvoji konjički, če jih imaš?
Sem ljubiteljica irskih plesov in sem se tega čudovitega plesa nekaj let učila v Šoli irskega plesa pri Irki Joan McIntyre. Doma imava z možem psičko mešanko, s katero se veliko ukvarjava. Poleg vsakodnevnih sprehodov sem članica Društva vodnikov reševalnih psov Slovenije, kjer imamo treninge iskanja na ruševini, iskanje pogrešanih oseb, nekaj izkušenj pridobivamo tudi iz dela na lavini. Kadar se odpravim na obisk k staršem na Radenski vrh, običajno ob nedeljah igram na cerkvene orgle. Dve leti sem pela pri mešanem pevskem zboru Glasbene Matice, kjer sem v tem letu pomagala tudi kot korepetitorka. Sedaj sem se pridružila mešanemu zboru Consortium musicum. Pred letom in pol sem se lotila ustvarjalnega kvačkanja. Najraje kvačkam unikatne čepice in klobuke, otroške copatke in različne modne dodatke. Moram priznati, da me ročno delo zelo veseli in mi obenem novih idej nikoli ne zmanjka. Sem tudi že čebelarila z nekaj čebeljimi družinami, ki sem jih imela pri pokojnem tastu v Ljubljani, vendar sem zaradi pomanjkanja časa ta konjiček začasno opustila.
- Vaše nadaljnje želje in načrti?
Trenutno sem zaposlena na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani in se ukvarjam s strokovnim in raziskovalnim delom iz čebelarstva. Čebelarstvo je pomembna in zanimiva panoga kmetijstva, saj so čebele poleg drugih opraševalcev najpomembnejše opraševalke kulturnih rastlin in jih gojimo predvsem zaradi čebeljih pridelkov. Želela bi nadaljevati raziskovalno delo v čebelarstvu in s svojimi izsledki doprinesti k problematiki odmiranja čebel in čebelarjenju v Sloveniji. Pred kratkim je pri založbi Kmečki glas izšel priročnik Čebelarjenje za vsakogar, čigar avtorji smo trije raziskovalci s Kmetijskega inštituta.
- Odkod sredstva za študij: starši, štipendija?
Zoisova štipendistka sem bila od leta 1995 do leta 2005, ko sem zaključila študij veterine. Kasneje sem si študij plačevala sama. Na Kmetijskem inštitutu stroške študija povrnejo, seveda po uspešnem zaključku študija. V tem času so mi pomagali tudi starši in moj mož, ki so me v vsem stoodstotno podpirali. Ob tej priliki se jim iz srca zahvaljujem za vse, kar so storili zame, saj jim vsega dobrega ne bom uspela povrniti.