Konec minulega tedna je v dvorani Glasbene šole Slavka Osterca v Ljutomeru, v soorganizaciji Lions kluba Ljutomer in Akademske potovalne agencije Ars Longa, potekalo zanimivo predavanje mednarodno uveljavljenega arheologa, etnologa in antropologa dr. Ivana Šprajca. Pri svojih znanstvenih raziskovanjih je osredotočen na mezoameriško arheologijo in arheoastronomijo. Svetovno znani arheolog, dr. Ivan Šprajc je spregovoril na temo: »Maji - zanimivo ljudstvo stare Amerike«. Dr. Ivan Šprajc je predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani. Kot arheolog, arheoastronom in predan akademik, je s srcem vedno tudi v mehiškem tropskem gozdu.

Veliko pozornost svetovne javnosti je vzbudil leta 2013, ko je z ekipo raziskovalcev našel majevsko mesto Chactún iz zadnjih stoletij prvega tisočletja našega štetja. O odkritju so tedaj obveščali največji svetovni mediji. Lani, 2014 je bila odprava pod vodstvom dr. Šprajca na terenu v mehiški džungli od konca marca do zgodnjega junija in bila spet uspešna. Na jugovzhodu države Campeche na polotoku Jukatan je našla ostanke dveh majevskih mest. Najdišči so odkrili na neobljudenem in zaradi vegetacije zelo težko dostopnem predelu. Velik del svoje kariere je dr. Šprajc posvetil raziskovanju civilizacije in kulture Majev. Na ljutomerski predstavitvi, kjer je vstop bil prost, so ga obiskovalci lahko povprašali o njegovih izkušnjah ob brskanju za majevskimi ostanki po mehiški džungli, o vzrokih za nastanek in zaton te starodavne ameriške civilizacije. Ljudstva, ki jih danes označujemo s kolektivnim imenom Maji, so ustvarila eno najbolj sijajnih in zanimivih civilizacij v zgodovini človeštva...

Malo je civilizacij, okoli katerih bi se spletlo toliko mitov, kot se jih je okoli Majev. Še manj pa je Slovencev, ki bi o Majih vedeli toliko, kot dr. Ivan Šprajc. Njegova mezoameriška zgodba, ki se je začela s študentsko izmenjavo ter se nadaljevala z magisterijem in nato še doktoratom na Mehiški nacionalni univerzi, se danes nadaljuje v obliki pregledovanja velikega območja v notranjosti mehiškega polotoka Jukatan. S svojo ekipo že več sezon zapored išče zapuščena majevska mesta. V uvodu predavanja je dr. Šprajc predstavil kulturo Majev, njihovo izredno bogato arheološko dediščino, poznavanje nebesnih ciklov in zakonitosti časa. Ozemlje, kjer so živeli, je zajemalo Gvatemalo, del Salvadorja in Hondurasa ter širno mehiško pokrajino, polotok Jukatan. Gradili so mesta na najbolj nedostopnih krajih, globoko v džungli. Za kuhanje in obdelovanje zemlje so uporabljali lesene, glinene in kamnite izdelke. Kovin niso poznali, ukvarjali so se s poljedelstvom. Bili so mojstri kamnoseštva, saj so gradili velike piramide in svetišča. Veljajo za graditelje ene najbogatejših in najsijajnejših zgodnjeameriških civilizacij.

Dr. Šprajc je ob zanimivem in slikovitem prikazu dogodkov ter doživetij predstavil še delo odprave v letu 2013 in 2014. Bila je zelo uspešna. Odkrili so mesto Chactún. Natančnejše iskanje so jim omogočili posnetki iz zraka, ki so bili kjučni za odkritje dveh starodavnih mest. Uspelo jim je najti izgubljeno mesto Lagunita. Le slabih šest kilometrov stran, v težko prehodnem gozdu pa so lani odkrili še eno, do zdaj povsem neznano majevsko mesto. Poimenovali so ga Tamchén, kar v majevskem jeziku pomeni globoki vodnjak. S temi odkritji je požel veliko zanimanja in pozornosti, tako svetovne kot domače javnosti. Dr. Šprajc pa seveda že dela načrte za nadaljnja raziskovanja...