Mesto, ki nima tržnice ni mesto. Imajo jo vsa večja mesta. Nekoč, ko še trgovina ni bila tako razvita, ko še ni bila tako široka ponudba živil v trgovinah, so se mnoga gospodinjstva, tudi gostinstvo, oskrbovala z nakupom živil na tržnici. Tudi v mestu Gornja Radgona so si veliko let prizadevali, da bi dobili tržnico, kjer bi lahko kmetje in obrtniki ponujali svoje pridelke in izdelke. Priložnost se je ponudila, ko so v središču mesta na Trgu Svode uredili prostor, ki je primeren za postavitev stojnic. Čeprav na tržnici predstavljajo in ponujajo pridelke in izdelke tudi drugi ne samo kmetje, so jo poimenovali Kmečka tržnica. Glavni organizator tržnice je Zavod za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona. Tržnica deluje vsak petek dopoldan.
Da je bila tržnica potrebna, dokazuje ponudba kakor tudi obisk. Ob tokratnem obisku tržnice, obiskali smo jo v petek 5. avgusta, so ponudniki na sedmih stojnicah ponujali med in medene izdelke, domače jedi in dobrote kmetij, domače sadje in zelenjavo, domač sir in mesne izdelke in ročno izdelane lene izdelke. Promocijsko gradivo prospekte in drugi propagandni material pa sta na stojnicah predstavila Društvo Mura Rafting Grlava, Križevci in Zavod za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona. Kot smo lahko ugotovili je največ zanimanja za kmečke dobrote: prleške gibanice, domači kruh, kvasenice, meso iz tünke in druge tovrstne izdelke. Škoda, da na tržnici ni dovoljeno prodajati sadja tistim, ki niso prijavljeni kot podjetniki, saj bi bila na tak način ponudba raznovrstnega domačega sadja pestrejša. Na tržnici smo se srečali tudi z Antonom Rožmanom, ki je pohvalil organizatorje, da so na ta tržni dan napolnili z ponudniki 8 stojnic, kar je največ, odkar deluje tržnica.