Ljutomer - Zdravstveni dom Ljutomer v zadnjih tednih nadaljuje z nameščanjem defibrilatorjev po vaseh UE Ljutomer. Zadali so si namreč cilj, da bodo v sklopu projekta Rešujemo življenja – vsaka sekunda šteje, namestili deset defibrilatorjev, aparatov za oživljanje v primeru zastoja srca. Doslej so namestili tri, in sicer v Križevcih, Moravcih v Slovenskih goricah, ter prvo marčevsko nedeljo na Cvenu pri Ljutomeru. Kot je ob tej priložnosti povedal direktor ZD Ljutomer Tomislav Nemec bodo v letošnjem in prihodnjem letu namestili še sedem defibrilatorjev, prvega že kmalu na Razkrižju.
»Pomembno je, da v primeru zastoja srca, vemo uporabljati ta aparat. Zato bomo šli po gasilskih društvih in demonstrirali, kako se uporablja. Sam defibrilator bo namreč popolnoma brez veze, če ga v tistem trenutku, ko bo komurkoli potreben, ne bomo vedli uporabljati,« je dodal Nemec. »V preteklosti smo na območju naše krajevne skupnosti že imeli primere reševanja življenja, zato se zavedamo pomena tega aparata,« je dejal predsednik Sveta KSi Cven Boro Zemljak ter dodal, da bo defibrilator do konca obnove zadružnega doma nameščen pri vhodu v vrtec, pozneje pa ga bodo preselili v preddverje zadružnega doma.
Zanimivo je, da je sredstva v višini 2000 evrov za nakup defibrilatorja prispevalo podjetje Makoter s Cvena, direktorica podjetja Milica Makoter pa je ob tem dejala: »Prvotno je bila želja ZD Ljutomer, da se defibrilator namesti v prostorih našega podjetja, ker pa smatram, da gre za aparat širšega pomena, sem prosila krajevno skupnost naj poišče primeren prostor oz. mesto, kjer bi lahko najbolj koristil tistim, ki bodo pomoči potrebno«.
Kakorkoli že, z najnovejšim nakupom avtomatskega defibrilatorja pa so se na Cvenu in tem delu Prlekije, povečale možnosti preživetja vsem tistim, ki bi jih prizadel zastoj srca. Tako se je povečalo število dostopnih defibrilatorjev in hkrati zavest, da je zelo pomembno pravočasno začeti z oživljanjem in pomagati, da prizadeti preživijo do prihoda reševalcev. Vsekakor pa bo potrebno pripraviti še nekaj tečajev usposabljanja iz temeljnih postopkov oživljanja (TPO) in uporabe avtomatskih defibrilatorjev (AED), saj nikoli ni odveč, če več ljudi pozna delovanje z napravo. Na podlagi znanstvenih izsledkov so prekatne motnje srčnega ritma najpogostejši razlog srčnega zastoja. Motnja srčnega ritma, ki jo imenujejo migetanje prekatov (ventrikularna fibrilacija), onemogoča iztis krvi iz prekata v aorto in pljučno arterijo. Srce se pravzaprav le trese, ponovno usklajeno delovanje pa je mogoče, če migetanje prekinemo z električnim udarcem velike moči (defibrilacija). Tehnološki napredek je omogočil razvoj aparatur, ki prepoznajo te motnje srčnega ritma in preračunajo potrebno energijo šoka, zato lahko z njim učinkovito upravljajo tudi laične osebe, seveda ustrezno usposobljene.
Po uradnih ocenah doživi primarni srčni zastoj vsako leto več kot 2000 prebivalcev Slovenije. Pri tem so v 90 odstotkih prisotni očividci. Ti v večini primerov pokličejo nujno medicinsko pomoč in v petini primerov poskušajo bolnika oživljati. Za verjetnost preživetja sta ključna oživljanje in defibrilacija v prvih minutah, ko prihoda reševalcev še ni mogoče zagotoviti, zato je takojšnja pomoč očividcev lahko odločilna. Očividci lahko lažje in učinkoviteje pomagajo, če uporabijo avtomatični defibrilator, ki je prilagojen laični uporabi. Cilj je skrajšati čas od nastanka srčnega zastoja do defibrilacije pod 5 minut, saj se pri zastoju srca z vsako minuto možnost preživetja zmanjšuje za 10 %...