V prostorih OŠ Gornja Radgona je potekalo koristno in na koncu še slovesno srečanje, s čem je območje upravne enote Gornja Radgona dobilo prvi „javni“ avtomatski eksterni defibrilator (AED). Slednjega sicer že imajo v zdravstvenih ustanovah, potem v Zdravilišču Radenci, na OZ Rdečega križa Gornja Radgona, v obeh domovih za ostarele, imajo ga tudi gasilci PGD Gornja Radgona, a sedaj sta predsednica in sekretarka OZ RK Gornja Radgona Silva Vračko in Davorka Makovec, omenjeno napravo pomembno za oživljanje v primeru zastoja srca, izročili še ravnatelju OŠ Gornja Radgona, Dušanu Zagorcu. Defibrilator je postavljen ob enem izmed vhodov v šolske prostore, kjer se dnevno, med 5,30 in 22,00 uro, skupaj z obiskovalci prireditev in športnih dvoran, obrne blizu 1000 ljudi. Zraven je tudi pokopališče, kjer občasno lahko pride do težav. V bližini je še avtobusna postaja, kjer se zadržuje veliko ljudi ipd. In čeprav so vsi izražali željo, da omenjeni aparat ne bi morali uporabljati, je sedaj defibrilator bližje ljudem, in če z njim rešijo eno samo življenje je namen dosežen.
Že pred svečano predajo AED, je potekala predstavitev pomena in delovanja omenjene medicinske aparature: Dosedanja direktorica Zdravstvenega doma Gornja Radgona, Silvestra Krajnc Bezjak, dr. med. je med drugim spregovorila o srčno - žilnih boleznih v Pomurju, Slavica Mencingar, dipl. med. sestra pa o pomenu hitrega ukrepanja ob zastoju srca. Zanimiva je bila tudi predstavitev izkušnje z avtomatskim defibrilatorjem, ko je Ediju Štanti iz Podgrada bilo rešeno življenje, a brez pravočasnega začetka reševanja in nudenja prve pomoči s strani prisotnih sosedov Edija najbrž ne bi bilo na tem srečanju. Tako pa sta Edi in eden njegovih rešiteljev Robi Vereš lahko širši javnosti predstavila izkušnjo oživljanja, ki se ne pozablja. „Veseli me, da so se začele aktivnosti za nabavo AED po širšem območju še zlasti v odročnih krajih“, je menil Štanta, ki je izrazil zadovoljstvo, da njegove rešitelje ni prijela panika in so pravilno odreagirali. O tem je govoril tudi Ivan Žagar, predsednik Koronarnega kluba Mežiška dolina s Koroške, ki ga je prav tako, ob zastoju srca, rešila skupina sosedov, a brez AED, ki je na Koroškem zelo razširjen, tega ne bi bilo. „Vsem odgovornim polagam na srce, da bi na čim več javnih in dostopnih krajih (ne pod ključ) imeli AED. Ob tem je potrebna zdravstvena vzgoja, saj pri nas na Koroškem skoraj v vsaki družini vsaj en družinski član zna upravljati z napravo. „Zapomnite si, srčni zastoj je bistveno bolj nevaren kot srčni infarkt“, je med drugim dejal Ivan Žagar, ki je predstavil tudi načine kako so na Koroškem nabavili AED v praktično vsako vas, in jih med 76.000 prebivalcev imajo več kot 60.
Delovanje AED je predstavil Simon Mastnik iz Ams-meding d.o.o, s celjskega konca. Idejo o nabavi AED in poskusu nabave še več tovrstnih naprav so podprli, ravnatelj OŠ Gornja Radgona, predstavniki gasilskega društva, rdečega križa in Koronarnega društva Radenci, Dušan Zagorc, Rajko Lipič, Davorka Makovec in Peter Cvetkovič, ki je ponudil gasilske domove na podeželju, kjer bi lahko postavili AED, ker da se tam najbolj zadržujejo krajani in tudi gasilci so najbolj usposobljeni za delo z napravo. Radgonski podžupan Vinko Rous je obljubil, da bo storil vse, kako bi občina kupila vsaj še en AED, če ne iz proračuna pa bo sam poskrbel, da bi se zbralo dobrih 2000 evrov. Pomoč je obljubila tudi direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur Norma Bale, sredstva pa bodo zbrali na kulturnih in podobnih prireditvah. Podobno je predsednik Sveta zavoda ZD Gornja Radgona Zvonko Gredar podprl vse aktivnosti ter dejal, da so se člani sveta že odpovedali eni sejnini katero bodo namenili za AED. So pa nekateri izmed prisotnih izrazili razočaranje, da se srečanja ni udeležil niti en izmed štirih županov, s čem se kaže njihov odnos do zdravstva in sploh zdravja njihovih občanov, potem ni bilo niti enega izmed župnikov, tudi mediji so bili izjemno slabo zastopani... Kljub temu naj bi vsak od štirih občin za začetek kupila še štiri naprave, pozneje pa preko različnih sponzorjev in donatorejv, dobrodelnih prireditev ipd., pa bi jih nabavili še več – torej v vsako vas. In vsak človek naj bi vedel, kje se AED nahaja ter kako se z njim upravlja, čeprav slednji zvočno vodo.
Kakorkoli že, tokrat je kot kaže radgonsko območje dobilo prvi izmed javnih AED na, saj so prisotni na slovesnosti bili soglasni, da je potrebno najti možnosti za nakup še več tovrstnih naprav in jih še bolj približati občanom, saj je prihod reševalcev, glede na velikost področja, prepogosto prepozen. Tako so v minulih dveh letih radgonski reševalci bili udeleženi v 25 reanimacijah po srčnem zastoju, in v petih primerih so bili uspešni, saj je rešitev odvisna od prvega električnega udara, ki je nujen v okviru prvih petih minut (najpozneje pa v osmih minutah) po zastoju. A tudi AED je nemočen brez masaže srca ter umetnega dihanja, torej temeljnega postopka oživljanja. Kaj je sploh AED?
Bolezni srca in ožilja v Sloveniji predstavljajo skoraj 40% vseh vzrokov smrti. Zaradi nenadne srčne smrti umre letno približno 2000 ljudi (5 do 6 dnevno). Nenadna srčna smrt pomeni prenehanje delovanja srca in dihanja. Že po nekaj sekundah nezadostne prekrvavitve možganov nastopi nezavest. Če se ne izvajajo temeljni postopki oživljanja v 6. do 8. minutah nastopijo nepopravljive okvare možganov. Z vsako izgubljeno minuto se možnost preživetja zmanjša za 10%. Neposredni vzrok za srčni zastoj je huda motnja srčnega ritma, ki jo imenujemo trepetanje, migetanje srca ali ventrikularna fibrilacija (VF). Z zunanjo masažo srca nam omenjene motnje ritma ne uspe prekiniti, z njo vzdržujemo minimalni pretok krvi do možganov in preprečujemo njihovo okvaro. VF nam uspe prekiniti s sunkom električnega toka ali defibrilacijo. Torej AED je naprava, s katero lahko rešimo življenje z električnim sunkom. Naprava je varna tako za bolnike kot za ljudi brez medicinske izobrazbe, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku. S pomočjo samolepljivih elektrod natančno analizira aktivnost srca. Na delujoči napravi se izpišejo slikovna zaporedna navodila in glasovno vodenje v slovenskem jeziku.
Kot poudarja Maja Pušnik Vrčkovnik, dr. med. v primeru migetanja srca (VF) naprava to motnjo zazna in nam po pritisku na utripajoč gumb omogoči sunek električnega toka s katerim prekinemo to nevarno motnjo ritma. „Naprava nas vodi tudi pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja (hitrost, jakost masaže – razmerje masaž in vpihov 30/2). Ker obstajajo dokazi, da ob takojšnji pomoči očividcev preživi 2 do 3x več bolnikov, je smiselno ljudi osveščati in jim v obliki tečajev podajati znanje iz temeljev prve pomoči in uporabe avtomatičnega defibrilatorja. Pomoč očividcev pri nenadni srčni smrti je odločilen člen v verigi preživetja“, dodaja Maja Pušnik Vrčkovnik, dr. med.