Naj ne bo nikoli pozabljeno
- 04.07.2019
Z 18. spominskim pohodom ob meji med Radenci in Gornjo Radgono, so se spomnili odhoda vojakov JLA iz teh koncev. Spregovorila jim je načelnica generalštaba SV, Alenka Ermenc.
Minulo sredo (3.7.2019) je minilo natanko 28 let odkar so vojaki JLA zapustili mejni prehod v Gornji Radgoni, ki so ga med osamosvojitveno vojno imeli slab teden dni pod svojim nadzorom. S tem so pravzaprav dokončno in za vedno zapustili mesto Gornja Radgona in sploh radgonsko območje. In v spomin na ta dogodek OZ VVS, PVD Sever, ZSČ, Združenje borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, pod pokroviteljstvom občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, vsako leto pripravljajo tradicionalni spominski »pohod ob meji«. Slednji vsako leto poteka izmenično iz Gornje Radgone proti Radencem in v nasprotni strani, in letošnji, 18. pohod je pod nepisanim sloganom: „V Gornji Radgoni, Radencih, Pomurju in Slovenskih goricah ni ločevanj in delitev“, potekal od Radencev do Radgone.
Ker mestu in sploh območju Gornje Radgone pripada eno častnih mest pri osamosvajanju Slovenije pred 28 leti, je logično, da so tovrstni dogodki vedno dobrodošli in tudi dobro obiskani, a je letos mogoče tudi zaradi velike vročine (in na koncu naliva), le obisk bil nekoliko manjši. Kljub temu je vse minilo brez kakršnegakoli ločevanja, saj je pripravljalni odbor na radgonskem območju sestavljen iz vseh veteranskih združenj, ki vse delajo soglasno, in tako so se udeleženci letošnjega pohoda prvo sredo v juliju, zbrali pri spominskem obeležju v Radencih, ki je po novem „Spominski park osamosvojitvene vojne 1991“, katerega so pod vodstvom moderatorke Jasne Divjak, tokrat tudi uradno odprli. Še pred tem so domači šolniki pripravili krajši kulturno-domoljubni program, prisotne pa je z nekaj besedami pozdravil tudi radenski župan Roman Leljak. Seveda so na spominsko obeležje položili venec, na obeležje pokojnemu Alojzu Gaubeju pa so prižgali svečko, in takrat se je kolona nekaj manj kot stotnije pohodnikov vseh starosti, pod vodstvom Borisa Edšidta (Borci za vrednote NOB) in Jožeta Vaupotiča (ZSČ), ob reki Muri podala proti Gornji Radgoni. Kljub veliki vročini in komarjem, se je pohodnikom med potjo pridružilo še kar nekaj pohodnikov, tako da jih je v Radgono prišlo nekoliko več udeležencev. Seveda pohodniki niso bili samo iz Radencev in Gornje Radgone, temveč tudi iz drugih krajev, zlasti iz Sv. Jurija ob Ščavnici, Negove, Apač, Lenarta in Benedikta, čigavi teritorialci so leta 1991, poleg domačinov, bili aktivirani pri obrambi Radgone, Radencev in okoliških krajev. Zanimivo je tudi, da so se slovesnosti v Radgoni, med drugimi udeležili tudi predsednik vse omenjenih veteranskih združenj, kar nekaj pomeni.
Prihod na cilj, pri spominskem obeležju „Nikoli več“ v Gornji Radgoni je nekoliko pokvaril močen naliv, a kljub temu so se udeleženci pohoda in množica domačinov z veseljem spomnili dogodkov izpred 28 let, ko so (p)ostali svoji na svojem. Še pred uradnim programom je moderator Dušan Zagorc ostro okrcal dogajanje v Ljubljani, kjer so „naročeni vandali“ v slogu političnih in ideoloških ločevanj uničili kar nekaj obeležij vezanih za polpreteklo slovensko zgodovino. Spomnil se je Zagorc tudi nedavnega podobnega dogodka prav na mestu, kjer je slovesnost potekala, ko so vandali „oskrunili“ doprsni kip generalu Maistru. Ker pa je dež bil vedno bolj „agresiven“ in je namakal z vseh strani, so tudi govorci bili hitrejši. Najprej so položili cvetje na spominsko obeležje, nato pa je prisotne pozdravil radgonski župan Stanislav Rojko, ki je tudi sam bil aktiven udeleženec osamosvojitvene vojne v Gornji Radgoni. Kot je poudaril na tem območju ni ločevanj in ta prihajajo predvsem iz političnih vrhov, torej iz prestolnice. Med drugim je dejal, kako smo „pred 28 leti stopili skupaj in bili uspešni“. Zakaj ne bi spet bilo tako? se je spraševal radgonski župan, ki je poudaril, da moramo biti ponosni na našo zgodovino, spoštovati pomembne dogodke in živeti za naše skupne vrednote: svobodo, človekovo dostojanstvo in njegove pravice, solidarnost, sožitje z razlikami, strpnost in razumevanje drugačnosti, spoštljiv odnos do preteklosti, predvsem pa pravico do prihodnosti za vse. Dogodki in posamezniki, ki so nam s svojimi dejanji tlakovali pot do svobode, nas morajo navdajati s hvaležnostjo in spoštovanjem, kot je dejal.
Podobno je razmišljala tudi slavnostna govornica načelnica generalštaba SV, general majorka Alenka Ermenc, ki se je najprej nekoliko spomnila zgodovinskih dejstev, ter poteka bojev za Slovenijo in Gornjo Radgono. Zahvalila je organizatorjem, da se tudi s spominskim pohodom spominjajo pomembnega datuma, odhoda vojakov JLA z radgonskega območja. „Načelnik RŠTO je dan po slavnostni razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ukazal: Z odločnim bojnim delovanjem, s težiščem na dejstvovanju po oklepnih enotah in drugih sredstvih tehnike zagotoviti realizacijo načrtovanih nalog. Z uporabo razpoložljivih borbenih sredstev zagotoviti varovanje objektov, meje in komunikacij. Preprečiti manever enotam JLA. 27. junija 1991: Vroč in soparen četrtek. Jutro novega dne, kot se ga v Gornji Radgoni spomnite, je pozdravil zvon radgonske cerkve. Po sredstvih javnega obveščanja so nas informirali o delovanju agresorja. Alarmi so nas opozarjali na letalski napad. Okoli Gornje Radgone so bile razvrščene enote 73. Območnega štaba TO, dva jurišna odreda, dva diverzantska voda, pontonirski vod in v rezervi protidiverzantski vod. Pripadniki TO, milice in prostovoljci so pred Radgono in v mestu samem postavili več cestnih ovir, da bi preprečili manever enotam JLA. V Štrigovi se je tega dne zapeljala čez hrvaško - slovensko mejo oklepna kolona iz Varaždina. S prodorom proti Gornji Radgoni je nadaljevala naslednji dan, v petek ob 6-ih zjutraj. Štiri ure kasneje sta dva pripadnika TO pri Avtoradgoni ob prihodu oklepne kolone aktivirala mini. Le ti pa kolone nista zaustavili. Streljanje v mestu je trajalo ves dan...“ je spomnila generalmajorka Ermenc.
Zahvalila je Radgončanom, da so za boljšo prihodnost slovenskega naroda tvegali nekaj, kar je enkratno – svoja življenja. „Hvala vsem za predanost, pogum in zavestno tveganje, ki ste ga sprejeli. V razdejanju in ruševinah, z ranjenimi in žrtvami ste Radgončani začeli svojo novo pot v samostojni državi. Ko ste branili svojo komaj rojeno državo. Srčno in odločno. Tako kot ste skupaj stopili v boj za svoje mesto pripadniki TO, miličniki, CZ, gasilci, zdravstveno osebje, civilne občinske oblasti, prostovoljci in vsi hrabri občani, tako ste družno, v bolečini izgub, obnovili to lepo mesto ob Muri. Danes nam je na dogodke tistega časa v spomin in opomin spominski park Nikoli več. Z ohranjanjem spomina na dogodke 91 izkazujemo spoštovanje do preteklosti, do vseh ki so s svojimi odločitvami, dejanji in pogumom omogočili, da živimo v miru in svobodi, mlajšim generacijam pa je uk, kako je naša domovina nastajala. Simon Jenko, ki je 131 let pred nastankom naše države napisal pesem Naprej zastave slave, v svojih verzih govori o junaški krvi, časti in slavi, bi bil ponosen. In ponosni smo tudi mi, saj je bilo to dejanje, ko se je Slovenija kot država umestila na zemljevid sveta, Slovenci pa na svetovni zemljevid narodov“.
Načelnica GŠ SV je tudi poudarila, da so prav obletnice časovni mejnik, ko osamosvojitvena vojna v naši zavesti zavzema pomembno mesto. Po eni strani že občutimo časovno distanco, ki je za razumevanje prelomnih dogodkov nujno potrebna, po drugi strani pa je spomin na slednje še vedno živ in morda tudi boleč. „Z obeleževanjem preteklih zgodovinskih dogodkov, ne smemo mimo tega, da ne bi poudarjali potrebe po sodelovanju, medsebojnem spoštovanju in zaupanju in enotnosti obrambno varnostnega sistema. Prepričana sem, da je takšna enotnost nujna. Zato pozdravljam pobude veteranov za prenekatero spremembo, ki slonijo na lastni vojaški tradiciji, na izkušnjah TO, s ciljem ohranjanja kontinuitete zgodovinske obrambne identitete in vzdržljivosti vojaške obrambe države. Pripadnice in pripadniki Slovenske vojske smo tukaj v Gornji Radgoni vedno toplo sprejeti. Radgončanke in Radgončani, zahvaljujem se vam, ker ste naši odlični gostitelji na sejmu, ko nam nudite prijazno gostoljubje. Takšno sodelovanje prinaša rezultate na daljši rok“, je med drugim dejala generalmajorka Alenka Ermenc, ki je še dodala, da je naša skupna odgovornost skrb za ohranjanje spomina na boje, žrtve, uspehe in prizadevanja, zaradi katerih lahko danes živimo v svobodni in neodvisni državi. Z zaznamovanjem pomembnih preteklih dogodkov, kot je bil ta, v Gornji Radgoni, prenašamo vrednote prizadevanj za samostojnost na mlajše generacije.
Po končani slovesnosti so se vsi prisotni, bolj kot ne premočeni do kože, preselili v gasilski dom Gornja Radgona, kjer je potekalo družabno srečanje z odličnim pasuljem in dobro kapljico.
Ker mestu in sploh območju Gornje Radgone pripada eno častnih mest pri osamosvajanju Slovenije pred 28 leti, je logično, da so tovrstni dogodki vedno dobrodošli in tudi dobro obiskani, a je letos mogoče tudi zaradi velike vročine (in na koncu naliva), le obisk bil nekoliko manjši. Kljub temu je vse minilo brez kakršnegakoli ločevanja, saj je pripravljalni odbor na radgonskem območju sestavljen iz vseh veteranskih združenj, ki vse delajo soglasno, in tako so se udeleženci letošnjega pohoda prvo sredo v juliju, zbrali pri spominskem obeležju v Radencih, ki je po novem „Spominski park osamosvojitvene vojne 1991“, katerega so pod vodstvom moderatorke Jasne Divjak, tokrat tudi uradno odprli. Še pred tem so domači šolniki pripravili krajši kulturno-domoljubni program, prisotne pa je z nekaj besedami pozdravil tudi radenski župan Roman Leljak. Seveda so na spominsko obeležje položili venec, na obeležje pokojnemu Alojzu Gaubeju pa so prižgali svečko, in takrat se je kolona nekaj manj kot stotnije pohodnikov vseh starosti, pod vodstvom Borisa Edšidta (Borci za vrednote NOB) in Jožeta Vaupotiča (ZSČ), ob reki Muri podala proti Gornji Radgoni. Kljub veliki vročini in komarjem, se je pohodnikom med potjo pridružilo še kar nekaj pohodnikov, tako da jih je v Radgono prišlo nekoliko več udeležencev. Seveda pohodniki niso bili samo iz Radencev in Gornje Radgone, temveč tudi iz drugih krajev, zlasti iz Sv. Jurija ob Ščavnici, Negove, Apač, Lenarta in Benedikta, čigavi teritorialci so leta 1991, poleg domačinov, bili aktivirani pri obrambi Radgone, Radencev in okoliških krajev. Zanimivo je tudi, da so se slovesnosti v Radgoni, med drugimi udeležili tudi predsednik vse omenjenih veteranskih združenj, kar nekaj pomeni.
Prihod na cilj, pri spominskem obeležju „Nikoli več“ v Gornji Radgoni je nekoliko pokvaril močen naliv, a kljub temu so se udeleženci pohoda in množica domačinov z veseljem spomnili dogodkov izpred 28 let, ko so (p)ostali svoji na svojem. Še pred uradnim programom je moderator Dušan Zagorc ostro okrcal dogajanje v Ljubljani, kjer so „naročeni vandali“ v slogu političnih in ideoloških ločevanj uničili kar nekaj obeležij vezanih za polpreteklo slovensko zgodovino. Spomnil se je Zagorc tudi nedavnega podobnega dogodka prav na mestu, kjer je slovesnost potekala, ko so vandali „oskrunili“ doprsni kip generalu Maistru. Ker pa je dež bil vedno bolj „agresiven“ in je namakal z vseh strani, so tudi govorci bili hitrejši. Najprej so položili cvetje na spominsko obeležje, nato pa je prisotne pozdravil radgonski župan Stanislav Rojko, ki je tudi sam bil aktiven udeleženec osamosvojitvene vojne v Gornji Radgoni. Kot je poudaril na tem območju ni ločevanj in ta prihajajo predvsem iz političnih vrhov, torej iz prestolnice. Med drugim je dejal, kako smo „pred 28 leti stopili skupaj in bili uspešni“. Zakaj ne bi spet bilo tako? se je spraševal radgonski župan, ki je poudaril, da moramo biti ponosni na našo zgodovino, spoštovati pomembne dogodke in živeti za naše skupne vrednote: svobodo, človekovo dostojanstvo in njegove pravice, solidarnost, sožitje z razlikami, strpnost in razumevanje drugačnosti, spoštljiv odnos do preteklosti, predvsem pa pravico do prihodnosti za vse. Dogodki in posamezniki, ki so nam s svojimi dejanji tlakovali pot do svobode, nas morajo navdajati s hvaležnostjo in spoštovanjem, kot je dejal.
Podobno je razmišljala tudi slavnostna govornica načelnica generalštaba SV, general majorka Alenka Ermenc, ki se je najprej nekoliko spomnila zgodovinskih dejstev, ter poteka bojev za Slovenijo in Gornjo Radgono. Zahvalila je organizatorjem, da se tudi s spominskim pohodom spominjajo pomembnega datuma, odhoda vojakov JLA z radgonskega območja. „Načelnik RŠTO je dan po slavnostni razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ukazal: Z odločnim bojnim delovanjem, s težiščem na dejstvovanju po oklepnih enotah in drugih sredstvih tehnike zagotoviti realizacijo načrtovanih nalog. Z uporabo razpoložljivih borbenih sredstev zagotoviti varovanje objektov, meje in komunikacij. Preprečiti manever enotam JLA. 27. junija 1991: Vroč in soparen četrtek. Jutro novega dne, kot se ga v Gornji Radgoni spomnite, je pozdravil zvon radgonske cerkve. Po sredstvih javnega obveščanja so nas informirali o delovanju agresorja. Alarmi so nas opozarjali na letalski napad. Okoli Gornje Radgone so bile razvrščene enote 73. Območnega štaba TO, dva jurišna odreda, dva diverzantska voda, pontonirski vod in v rezervi protidiverzantski vod. Pripadniki TO, milice in prostovoljci so pred Radgono in v mestu samem postavili več cestnih ovir, da bi preprečili manever enotam JLA. V Štrigovi se je tega dne zapeljala čez hrvaško - slovensko mejo oklepna kolona iz Varaždina. S prodorom proti Gornji Radgoni je nadaljevala naslednji dan, v petek ob 6-ih zjutraj. Štiri ure kasneje sta dva pripadnika TO pri Avtoradgoni ob prihodu oklepne kolone aktivirala mini. Le ti pa kolone nista zaustavili. Streljanje v mestu je trajalo ves dan...“ je spomnila generalmajorka Ermenc.
Zahvalila je Radgončanom, da so za boljšo prihodnost slovenskega naroda tvegali nekaj, kar je enkratno – svoja življenja. „Hvala vsem za predanost, pogum in zavestno tveganje, ki ste ga sprejeli. V razdejanju in ruševinah, z ranjenimi in žrtvami ste Radgončani začeli svojo novo pot v samostojni državi. Ko ste branili svojo komaj rojeno državo. Srčno in odločno. Tako kot ste skupaj stopili v boj za svoje mesto pripadniki TO, miličniki, CZ, gasilci, zdravstveno osebje, civilne občinske oblasti, prostovoljci in vsi hrabri občani, tako ste družno, v bolečini izgub, obnovili to lepo mesto ob Muri. Danes nam je na dogodke tistega časa v spomin in opomin spominski park Nikoli več. Z ohranjanjem spomina na dogodke 91 izkazujemo spoštovanje do preteklosti, do vseh ki so s svojimi odločitvami, dejanji in pogumom omogočili, da živimo v miru in svobodi, mlajšim generacijam pa je uk, kako je naša domovina nastajala. Simon Jenko, ki je 131 let pred nastankom naše države napisal pesem Naprej zastave slave, v svojih verzih govori o junaški krvi, časti in slavi, bi bil ponosen. In ponosni smo tudi mi, saj je bilo to dejanje, ko se je Slovenija kot država umestila na zemljevid sveta, Slovenci pa na svetovni zemljevid narodov“.
Načelnica GŠ SV je tudi poudarila, da so prav obletnice časovni mejnik, ko osamosvojitvena vojna v naši zavesti zavzema pomembno mesto. Po eni strani že občutimo časovno distanco, ki je za razumevanje prelomnih dogodkov nujno potrebna, po drugi strani pa je spomin na slednje še vedno živ in morda tudi boleč. „Z obeleževanjem preteklih zgodovinskih dogodkov, ne smemo mimo tega, da ne bi poudarjali potrebe po sodelovanju, medsebojnem spoštovanju in zaupanju in enotnosti obrambno varnostnega sistema. Prepričana sem, da je takšna enotnost nujna. Zato pozdravljam pobude veteranov za prenekatero spremembo, ki slonijo na lastni vojaški tradiciji, na izkušnjah TO, s ciljem ohranjanja kontinuitete zgodovinske obrambne identitete in vzdržljivosti vojaške obrambe države. Pripadnice in pripadniki Slovenske vojske smo tukaj v Gornji Radgoni vedno toplo sprejeti. Radgončanke in Radgončani, zahvaljujem se vam, ker ste naši odlični gostitelji na sejmu, ko nam nudite prijazno gostoljubje. Takšno sodelovanje prinaša rezultate na daljši rok“, je med drugim dejala generalmajorka Alenka Ermenc, ki je še dodala, da je naša skupna odgovornost skrb za ohranjanje spomina na boje, žrtve, uspehe in prizadevanja, zaradi katerih lahko danes živimo v svobodni in neodvisni državi. Z zaznamovanjem pomembnih preteklih dogodkov, kot je bil ta, v Gornji Radgoni, prenašamo vrednote prizadevanj za samostojnost na mlajše generacije.
Po končani slovesnosti so se vsi prisotni, bolj kot ne premočeni do kože, preselili v gasilski dom Gornja Radgona, kjer je potekalo družabno srečanje z odličnim pasuljem in dobro kapljico.
Zadnje novice
