V občini Gornja Radgona je po površini največja stoječa voda Negovsko jezero, ki po katastrskih podatkih, katere smo dobili na OGU Murska Sobota, Geodetska pisarna Gornja Radgona, meri 9 ha, 72 arov in 83 kvadratnih metrov. S temi podatki smo se oglasili zato, ker smo že pred leti odkrili napako, ki se ponavlja v medijih, kjer je navedeno da zajema Negovsko jezero 172 ha. Ob tem se pojavlajo še drugi približno točni podatki. Prvič smo ta podatek odkrili v turistični zloženki, ki predstavlja turistično ponudbo občine Gornja Radgona. V zadnjih dveh letih, pa se ta podatek pojavil v dveh zgodovinsko in turistično pomembnih knjigah. V knjigi Negova skozi čas, izdana je leta 2006, je ta podatek naveden na strani 8, kjer piše: »Jugovzhodno od Negove se na 172 ha razprostira umetno Negovsko jezero. Jezero je nastalo z združitvijo treh grajskih ribnikov.« Tudi v Zborniku Gornja Radgona, izdanem v letu 2007, je na strani 136 naveden ta podatek. Dejansko velikost(površino) jezera nam prikazujejo uradne listine OGU Murska Sobota, Geodetska pisarna Gornja Radgona, seznam parcel z lastniki, K. O. : 0209 Kunova, parcelna številka 379, posestni list 152, kjer je naveden podatek da meri omenjena parcela 8 ha, 98 ar. 70 m2. Druga parcela nosi oznake K. O. : 0211 Spodnji Ivanjci, štev. parcele 196/4, posestni list 95, površina parcele pa znaša 45 ar. 70 m2. Tretja parcela K. O. : Spodnji Ivanjci, štev. parcele 198, posestnega lista pa 161, pa meri 28 ar. 43 m2. Vse tri opisane parcele pa tvorijo površino Negovskega jezera, ki pa tudi ni nastalo iz treh ribnikov, pač je to, kakor kaže pogled v naravi, v osnovi en sam ribnik, ki so ga po drugi svetovni vojni preimenovali v Negovsko jezero. Torej njegova površina znaša, če zaokrožimo, 9, 73 ha.
Ob tem naj omenimo, da smo v zborniku, Negova skozi čas, na strani 81, odkrili doslej najstarejši podatek o obstoju negovskih graščinskih ribnikov, pa zagotovo tudi Negovskega jezera. Tam avtor navaja: »Leta 1564 sta bila kaznovana Jakob Majcen in kmet Stajnko, ker sta kradla gospoščinske ribe«. Čeprav ne piše, da sta ribe kradla iz ribnikov, pa lahko iz tega sklepamo, da so tedaj ribniki že obstojali. Verjetno v tem podatku ni mišljeno ribje bogastvo v tekočih vodah - v najbližji rečici Ščavnici.