NEPRECENLJIVE SO NJEGOVE ZASLUGE ZA RAZVOJ MESTA IN OBČINE

V zadnjih petnajstih letih, ko je lokalni reorganizaciji razdeljena na tri in pozneje štiri občine, je sedanja občina Gornja Radgona dobila pet častnih občanov. Po smrti ...
Vinko Rous je postal častni občan Gornje Radgone V zadnjih petnajstih letih, ko je lokalni reorganizaciji razdeljena na tri in pozneje štiri občine, je sedanja občina Gornja Radgona dobila pet častnih občanov. Po smrti akademika dr. Antona Trstenjaka in mnsg. Franca Puncerja, ima občina Gornja Radgona še tri živeče častne občane (Majda Bisckey, Slavko Lončarič in Cilka Dimec Žerdin), sedaj pa se jem je pridružil še en ugledni občan Gornje Radgone, Vinko Rous, sicer aktualni radgonski podžupan, kateremu sta radgonski župan Anton Kampuš in predsednik komisije občinskega sveta za nagrade in priznanja Zvonko Gredar, na svečani seji občinskega sveta, (2.10.2010), podelila to najvišje občinsko priznanje. Gotovo, zasluženo, kajti Vinko Rous je zelo spoštovana in cenjena osebnost med občani občine Gornja Radgona in širše. Njegov prispevek je izredno velik in pušča trajne sledove na številnih področjih javnega in gospodarskega razvoja občine. Vinku Rousu so naziv častni občan in tudi častne pravice, podelili predvsem za njegov izjemen in neprecenljiv prispevek za razvoj mesta in občine Gornja Radgona, na področju negospodarstva, gospodarske infrastrukture, kulture, športa in humanitarne dejavnosti ter za izjemno pomembno delo in zasluge za krepitev ugleda občine Gornja Radgona.
Vinko Rous je sicer bil rojen 5.4.1941 v Beltincih. Po odsluženi vojaški obveznosti ga je splet okoliščin pripeljal v Gornjo Radgono, kjer se je zaposli v kadrovskem oddelku, pri takratnem Gradbenem podjetju Radgona s 760 zaposlenimi. Po prenehanju Gradbenega podjetja se je zaposli na Osnovni šoli Radenci, kjer je opravlja naloge tajnika šole in računovodje. V letu 1966 se je poročil in z ženo Ivanko sta dobila sina Gregorja in tri leta pozneje še hčerko Romano ter si zgradila lasten dom v Gornji Radgoni. Po desetih letih službovanja na OŠ Radenci je sprejel službo v VVZ Gornja Radgona, kjer je vse do upokojitve opravljal dela in naloge računovodje in pomočnika ravnatelja. Že leta 1965 je bil na lokalnih volitvah izvoljen za občinskega odbornika. Deloval je kot član IO Skupščine skupnosti za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Murski Soboti, bil je član Republiškega skupščine zdravstvenega varstva in zavarovanja in v tistem času odločilno pripomogel, da je Gornja Radgona pridobila nov zdravstveni dom in lekarno.
Hkrati je Vinko Rous več desetletij opravljal najzahtevnejše naloge v Krajevni skupnosti Gornja Radgona, v občini Gornja Radgona, regiji in republiki. Kot predsednik sveta KS in občinski odbornik (član skupščine) občine Gornja Radgona je bil eden izmed pomembnih nosilcev številnih krajevnih, občinskih in regijskih referendumskih programov. Bil je neposredni vodja in realizator njihovih programov. Vse to je zahtevalo od njega veliko njegovega posebnega angažiranja in osebnega odrekanja, da so se lahko dogovorjeni referendumski programi in druge naloge realizirale, kot so: gradnja šol, vrtcev, telovadnic, prostori za delovanje organov KS in društev, obnova zdravstvenih domov, nov gasilski dom v Gornji Radgoni, gradnja vodovodov, ceste in druge komunalne infrastrukture v vseh desetih krajevnih skupnostih takrat še v veliki, prejšnji občini. Posebej je treba poudariti, da je vsa ta dela opravljal poleg svoje redne službe nepoklicno in takrat brezplačno. Kot vsestransko politično angažiranega ga vidimo v različnih organih skupščine občine. Tako je med drugim postal še predsednik Komisije za družbeni nadzor, osem let je bil sodnik Združenega dela v Murski Soboti, predsednik splošne delegacije za SIS družbenih dejavnosti. Član izvršnega odbora Republiške skupnosti otroškega varstva in drugih pomembnih organov v republiki. Več mandatov je bil član Občinske skupščine občine Gornja Radgona oz. Občinskega sveta občine Gornja Radgona in njenih delovnih teles.
Od leta 1981 do leta 1986 je neprofesionalno opravljal funkcijo podpredsednika Izvršnega sveta občine Gornja Radgona, odgovoren za družbene dejavnosti, kot so predšolska vzgoja, šolstvo, zdravstvo, šport in druge družbene dejavnosti. Odgovoren je bil za delovanje inšpekcijskih služb, občinsko upravo, sodelovanje s policijo. Veliko prispeval tudi za realizacijo izgradnje kirurškega bloka – bolnišnice v Rakičanu. Ves čas gradnje, polnih osem let, je bil v osrednjem gradbenem odboru za izgradnjo bolnišnice v Rakičanu. V tem mandatnem obdobju pa je bil tudi predsednika komisije za stike z verskimi skupnostmi. Prav v tem obdobju so bili doseženi vidni rezultati dobrega sodelovanja med občino in cerkvenimi predstavniki. Osvetljeni so bili vsi kulturni objekti v občini (cerkveni stolpi oz. zvoniki). Začela so se tudi intenzivno sanirati številna kulturna obeležja, kot so kapelice in druga cerkvena obeležja.
Glede na njegovo vsestransko, aktivno in uspešno delo podpredsednika IS občine je bil izvoljen za podpredsednika Skupščine občine Gornja Radgona za mandatno obdobje 1986 – 1990. V tem času je bil tudi v skupini delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine RS. To je bilo obdobje, ko so se v Skupščini RS sprejemale pomembne odločitve za poznejše osamosvajanje Slovenije. Tudi tu je bil njegov delež pomemben. Med drugim je v skupščini odločno nastopil proti temu, da bi naši mladi še naprej služili vojaško obveznost v drugih republikah, kar je imelo pozitivni odmev med prebivalstvom Slovenije. Nihče mu ne more odrekati njegovih zaslug pri širjenju mreže institucionalnega otroškega varstva v občini. Zavedal se je pomembnosti organizirane vzgoje in varstva vsem otrokom in s tem, zagotavljanja enakih pogojev pred vstopom v šolo, ne glede ali otrok odrašča v mestnih središčih ali na podeželju. Ta ideja je bila prisotna že pred mnogimi leti, ko je postal nosilec načrtnega razvoja pri skupnosti otroškega varstva. Zgrajeni so bili številni vrtci tako v mestu Gornja Radgona in skoraj v vseh Krajevnih skupnostih takratne velike občine Gornja Radgona. Tu je njegov prispevek izjemen in lahko rečemo, da je to eno izmed njegovih življenjskih del, ki so trajno zaznamovana.
Vinko Rous je kot član Društva invalidov Gornja Radgona in še posebno kot podžupan občine Gornja Radgona veliko deloval pri ustvarjanju enakih možnosti uresničevanja pravic invalidov, uresničevanja človekovih pravic in ustvarjanja pogojev za njihovo kvalitetno življenje ter pogojev za vključevanje v življenje in delo. S tem načinom dela pa še veliko pripomogel k izenačevanju možnosti invalidov. Redno spremlja izvajanje programov invalidov, se pogosto udeležuje njihovih druženj in srečanj. Bogato je njegovo delovanje na športnem in kulturnem življenju. Tudi tu pušča za sabo poseben pečat. Tako je vodil številne športne in kulturne prireditve javnega značaja, kot so: jubilejne prireditve in srečanja v VVZ Manko Golar in druge številne prireditve. Leta 1989 je uvedel v vrtcu prvi Cicibanov dan, ki je od takrat dalje postal tudi tradicionalen, vsako leto ob zaključku šolskega leta. Od takrat je tudi, na njegovo pobudo, vrtec poimenovan po Manku Golarju. Organiziral je nekaj nogometnih spektaklov tekem »Debeli-Suhi«, vodil nekaj otvoritvenih in zaključnih ceremonialov ob svetovnih in evropskih prvenstvih v spedwayu. Na pobudo dr. Antona Trstenjaka je organiziral prvi simpozij o filozofu dr. Francu Vebru v Gornji Radgoni.
Ob 10. letnici smrti Manka Golarja je organiziral in pripravil literarni večer, katerega so se udeležili številni slovenski pesniki in pisatelji, kot so: Kajetan Kovič, Tone Pavček, Ivan Minati, Lojzka Spacapan, Karolina Kolmanič ipd. Organiziral je še druge številne pomembne prireditve in proslave v občini. Njegove zasluge so, da so postavljena številna spominska obeležja oz. skulpture, ki dajejo prostoru v katerem so umeščena poseben pomen. Izdelali so jih znani akademski kiparji. Tudi tu je vložil veliko energije in svoje sposobnosti, saj je denar zanje v glavnem priskrbel od sponzorjev. Tako imamo v mestu Gornja Radgona: bronasto podobo matere z otrokoma v naročju, ki je kot simbol dejavnosti vrtca postavljena med obema vrtcema
veliko bronasto spominsko obeležje Manku Golarju pesniku in pisatelju, ki prav tako stoji med obema vrtcema ob Kocljevi ulici. Kamnita skulptura meseca, kot simbol svetlobe, življenjske moči ter upanja, katera stoji pred Domom starejših občanov v Gornji Radgoni, njegova pa je tudi umestitev »obrambne barikade« pri mostu na Muri, katera simbolno opominja, da vojne nikoli več velika bronasta skulptura Poljub, kot simbol ljubezni, prijateljstva in radosti, postavljena bo v novem mestnem parku v Gornji Radgoni.
Novi častni občan Gornje Radgone se je tudi v času desetdnevne vojne za Slovenijo samoiniciativno posebej izkazal in opravil posebno nalogo, za kar mu je Republika Slovenija izjemoma dodelila status vojnega veterana. Njegova dolgoletna delovna in politična izkušenost, njegov značaj, strpnost in posluh za reševanje številnih odprtih vprašanj za občanke in občane občine je še kako dobrodošla tudi sedaj. Prav zaradi tega ga je župan Anton Kampuš v tem mandatu kot občinskega svetnika imenoval za podžupana. Poleg opravljanja nalog podžupana občine Gornja Radgona je še predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, predsednik Komisije za urbanizem in član Odbora za varstvo okolja, urejanje prostora in gospodarske javne službe. Je tudi vodja svetniške skupine Socialnih demokratov v Občinskem svetu Občine Gornja Radgona. Močno je vpet v razvojna prizadevanja občine tako na javnem, političnem in gospodarskem področju.
Realizirani ali v teku so projekti, ki so za večino v tem kriznem obdobju skoraj utopični. Vemo tudi, da je vsak projekt plod timskega dela, pa vendar je bila mnogokrat osebna zavzetost in prepričanje Vinka Rousa odločilna, da bo nek projekt uspel. Naj izpostavimo samo nekatere: Dom za starejše je lahko bil zgrajen le z veliko entuziazma in osebne angažiranosti Vinka Rousa. Velike so njegove zasluge, da smo v občini realizirali dolgoletno željo po izgradnji DSO. In ne samo to, dom je umeščen v idealni prostor na Tratah. S tem pa naselje Trate pridobiva novo urbano podobo. Mestni park, ki je še pred dobrim letom bil projekt, ki ga ni podpirala niti »strokovna javnost«, je zaživel in občanke in občani so navdušeni nad njim. Še letos bo park dobil svojo dokončno podobo. K mestnemu parku je dodati tudi gozdni park – Lisjakova struga, katere naravne lepote se bodo pokazale še le s sanacijo zapuščene gramozne jame in drugih neurejenih površin. Velik je njegov prispevek, da se gradijo oskrbovana stanovanja v neposredni bližini Doma starejših v Gornji Radgoni in v sklopu tega društveni prostori za invalide, kakor tudi stanovanja za mlade in socialno šibke družine.
Tudi dolgoletna želja Društva invalidov in Društva upokojencev je uresničena. Gornja Radgona je pri Domu za starejše pridobila dvostezno balinišče odprtega tipa. Tudi ta pridobitev je rezultat posebnega prizadevanja Vinka Rousa. Na žalost nas je avtocesta zaobšla. Ob njegovem prizadevanju je občini uspelo prekategorizirati cesto od krožišča pri bivšem Petrolu v Gornji Radgoni preko Črešnjevcev in Ptujske ceste do Grabonoša, v državno cesto. Kaže da ne bo dolgo trajalo, ko bo prišlo do gradnje prepotrebnih prostorov na športnem centru za potrebe mladih (slačilnice, garderobe in druge prostore vključno s tribuno), saj se na teh projektih in za pridobitev sredstev zanje Rous močno angažira. Dolgoročna želja po ureditvi mesta pa je ureditev starega mestnega jedra z ureditvijo prometnih povezav, kjer mesto Gornja Radgona že dobiva novo podobo. Vinko Rous je poleg razvojnih projektov dnevno prisoten tudi na sami lokaciji in pri izvajanju del, kjer s svojimi izkušnjami veliko pripomore k boljšim in kvalitetnejšim rešitvam. Torej najvišje občinsko priznanje – naslov častni občan Gornje Radgone je šel na pravi naslov!