Živali so podobni kot ljudje. Nekaterim boginja Fortuna obrne hrbet, so žalostni in se težko prebijajo skozi svoje pasje življenje. Potem pa se usoda obrne in postanejo srečni, veseli in zadovoljni. Enostavno iz pekla se preselijo v raj. In prav to se je zgodilo Medoju, ki se mu sedaj obeta lepo življenje, v družbi prijazne posvojiteljice ter njenih prijateljev in drugih ljubiteljev živali. Njegovo ubogo življenje se je začelo pred dobrimi štirimi leti v osrčju Jeruzalemskih vinorodnih hribčkov. Brez prave ljubezni lastnikov, večinoma na verigi, brez hrane in vode, veliko bolj trpinčen kot negovan, je imel zelo težko mladost, pravzaprav dobra tri leta svojega življenja. Prav to so opazili ljubiteljice in ljubitelji živali iz Prlekije, ki so na njegovo trpinčenje opozorili uradne veterinarje, katerim ni ostalo drugo, kot da žival rešijo iz pekla.
Slabega pol leta je Medo nato okreval v mariborskem zavetišču za živali. Iz reveža, kateremu se je izpod kože videla vsaka kost, je nastajal lep kuža, ki sprva ni vedel niti jesti. A s pomočjo dobrih ljudi, ki so ga hranili, ga sprehajali in sploh skrbeli zanj, je Medo postal pravi orjak, ki se mu spet ni pisalo nič dobrega. Iztekal se mu je rok, saj v zavetišču živali, ki jih nihče ne posvoji, ne čaka lepa prihodnost. A so tukaj spet glavno besedo imeli ljubiteljice in ljubitelji živali, tokrat članice in člani Društva za zaščito živali Pomurja z radgonskega konca. Marija Mlinarič iz Mahovcev v Apaški dolini se je odločila, da bo Medoju nudila topli dom ob svoji še nedokončani hiši, kjer že domuje nekaj muc.
S pomočjo Marije Krstič, Edgarja Walnerja, Nade, Nataše ter še nekaterih posameznikov, družbe Arcont IP in Vrtnarstva Kurbus iz Gornje Radgone, je Mlinaričeva hitro uredila začasni boks za Medoja. Ni pa bilo hiške, in tudi denarja ne. Zato so se tukaj znašli članice in člani pomurskega aktiva Društva novinarjev Slovenije, ki so zbrali potrebnih 180 evrov za lepo in veliko hiško, ki jo je sestavil in zabil mojster Janko Kocbek iz Vintarovcev pri Destrniku. Pravi mali „pasji bungalov“ je Mariji Mlinarič, pravzaprav prijaznemu in razigranemu Medoju, je uradno izročila predsednica pomurskih novinarjev Nataša Brulc Šiftar. In samo prisotni na tem svečanem dogodku smo se lahko prepričali kako se tudi štirinožec zna veseliti, in kako je bil hvaležen za darilo, ki mu je dejansko spremenilo življenje. Ob pogledu nanj pa smo si prisotni bili enotnega mnenja, da bi bila velika škoda, če bi tako lepo in prijazno žival že sedaj morala končati svoje življenje, kar ji je že nekaj časa grozilo. K sreči pa, obstajajo dobri ljudje, ki so priskočili na pomoč. Živali so lahko in so naši najboljši prijatelji in čas je, da se tega začnemo tudi zavedati!
Sicer pa, članice in člani pomurskega aktiva DNS, ki v veliki večini imamo radi živali, se pogosto izkažemo z dobrodelnostjo. Poleg pomoči kužku Medoju, smo pred časom že pomagali tudi invalidnemu otroku, ob tem smo pred nedavnim darovali več deset enot krvi... Prav novinarji, med svojim delom, pogosto srečujemo žalostne primere težkega življenja ljudi, hkrati pa tudi nečloveškega trpinčenja različnih štirinožcev!