Obnovljena Mariničeva hiša krasi Negovo

V občino Gornja Radgona sestavlja 30 naselij, ki tvorijo 5 krajevnih skupnosti...
V občino Gornja Radgona sestavlja 30 naselij, ki tvorijo 5 krajevnih skupnosti. Od vseh 30 naselij, razen občinskega središča Gornja Radgona, ima strjeno krajevno središče le kraj Negova. Strjenosti naselja, skoraj vedno pogojuje cerkev in šola. Ti pa stojita le v mestu Gornja Radgona in v kraju Negova. Negovi je dal pečat strjenega vaškega naselja tudi mogočni srednjeveški grad. V samem strjenem naselju, se pravi v središču Negove, je bilo nekaj zidanih in z opeko kritih hiš. Med temi je bilo župnišče, Bezjakova in Witmeijerjeva hiša, tako imenovana Binhüta, grajska kovačija, sedaj Fekonjeva, Majerija, nekoliko odmaknjeni od središča še Rojkova in Tomažičeva hiša. V Negovi so še po drugi svetovni vojni stale hiše krite s slamo. Med njimi je bila tudi Plojova domačija. Vsekakor sta center Negove zaznamovali mogočni zgradbi, stara in nova, osnovne šole.
Mogočna je bila tudi hiša, ki jo prikazuje naša slika. Kolikor je znano iz zgodovine, je to bila nekoč Lasbaherjeva hiša. Med drugo svetovno vojno in nekaj časa po njej je bila Rojkova, nato Mariničeva hiša, sedaj pa je v lasti Nade in Aleša Kardinal. Slednja lastnika sta poskrbela za obnovo, ki je vredna pogleda. Hiša, je ob gradu, vsaj tistem delu, ki je obnovljen, prava lepotica. Kot nam je povedal Aleš Kardinar, je bila hiša grajena 1888 leta, zato so pri obnovi potrebovali soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Maribora. Ti so zahtevali, da se ohrani izvirni glavni vhod hiše in razporeditev oken. Naj omenimo, da je v njej v času druge svetovne vojne in do nacionalizacije trgovin po vojni, delovala trgovina, ob nedeljah pa tudi mesnica, ki jo je vodila trgovska družina Rojko iz Sv. Trojice v Slovenskih Goricah. Obnovitelja, ki sta v obnovo vložila znatna sredstva, si zaslužita vso pohvalo, saj je obnovljena hiša v okras kraja. Omeniti bi veljalo tudi, da je nedaleč od hiše, rekli so v Mariničevi grabi, bil izvir pitne, tedaj so rekli čiste, vode iz katerega se je oskrbovalo večina gospodinjstev v središču Negove. Od tod so šolarji, med njimi tudi pisec teh vrstic, nosili vodo učiteljem in v župnišče.