Včasih je bilo okopavanje poljščin stalnica. Danes to opravljajo herbicidi ali sredstva za zatiranje plevelov. Ker je redko koga srečati z motiko na veliki njivi, posebno ne takih skupin, ko jih prikazuje naša slika, je o tem vredno kaj zapisati. Ko smo se peljali po cesti proti Sv. Juriju smo na njivi zagledali skupino, ki je okopavala buče. Obiskali smo jih in ob tem zvedeli, da so opravljali delo na njivi Marije in Vinka Šenekara iz Grabonoša. O tem nam je gospodinja Marija, ki je tudi vihtela motiko, povedala: »Na tej njivi, ki meri okrog 2,30 ha , imamo zasajene buče, ki katerih semena namenimo za pridobivanje bučnega olja. Buče smo pred travo zaščitili s škropivi, ki pa ni dobro delovalo. Kot vidite se je najbolj razrasel slak, ki duši buče. Po sredini smo okopali strojno, okoli rastlin pa odstranjujemo travo z motiko in rokami. Pri tem imamo pomoč v sorodnikih in prijateljih. Čeprav je naporno, je prijetno delati v taki družbi. Hvaležna sem jim za pomoč. Sicer pa so na delu sami upokojenci, oziroma upokojenke.«
Ko smo vprašali koliko pri tem opravilu zaslužijo, so nam povedali, da je to medsosedska pomoč. In naj še kdo reče, da ni potrebna. Gospodinja pa je dodala, da bodo že poskrbeli, da bo vsak, ki je pomagal dobil tudi olje iz teh buč.