Spodnja Ščavnica gosti sladkorne bolnike To soboto (5. julija) od 10. ure naprej bo na turistični kmetiji Benko na Spodnji Ščavnici potekalo 8. tradicionalno srečanje članov vseh štirih pomurskih društev diabetikov. Na srečanju, katerega se bodo udeležili tudi nekateri gostje in zdravniki, bodo diabetki, katerih je v društva v Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru in Murski Soboti, včlanjenih okoli 600, spregovorili predvsem o svojih težavah. Ob izmenjavi izkušenj pa bodo prisotni spremljali tudi kulturni program, pozneje pa bo tudi možnost, da se malo zavrtijo. Prisotne, katerih pričakujejo več kot 100, bo pozdravil predsednik Društva diabetikov Gornja Radgona, Franc Cehnar ter nekateri gostje.
Sicer pa med najhujšimi in najbolj tveganimi boleznimi sodobnega človeka je gotovo tudi sladkorna bolezen ali diabetes melitus. Gre za presnovno bolezen, kjer je organizem deloma nesposoben pretvarjati sladkor, ki ga prejme s hrano, v škrob. To je tudi sila nevarna bolezen, kjer trebušna slinovka dela premalo insulina in se zaradi nezadovoljive razgradnje maščob lahko pojavi zastrupitev s kislimi snovmi. Količina sladkorja v krvi je zvišana, sladkor pa se izloča v seču. Osnovna znamenja bolezni so žeja, veliko seča, huda lakota, stalna slabost, hujšanje in podobno. Zdravljenje poteka z omejitvijo sladkorja, moke, škroba, maščob v hrani ter v hujših primerih z insulinom, vedno pa je potrebno biti pod zdravniškim nadzorom. Tako kot po vsem svetu je sladkorna bolezen šele po 2. svetovni vojni postala rastoč, pereč in strah vzbujajoč socialno medicinski, v zadnjem času pa tudi ekonomski problem. Sedaj že lahko govorimo o epidemiji 21. stoletja, saj bolezen predstavlja velik problem ne samo za bolnika in njegovo družino, temveč za celotno družbo.
Da gre dejansko za epidemijo potrjuje tudi nekaj podatkov; Leta 1962 je bilo v Sloveniji 4.504 bolnika (ob 1.605.000 prebivalcev), ker pomeni, da je bilo obolelih le 0,28 državljanov. Leta 1995 je bilo približno 70.000 bolnikov ob skoraj dva milijona prebivalcev, danes pa je že 110 tisoč bolnikov ob enakem številu prebivalcev. Sladkorna bolezen povzroča hudo kronično pešanje zdravja, lahko pa tudi zgodnjo smrt. Posledice bolezni so sploh lahko zelo hude. Povečuje se namreč število kasnejših zapletov, kot so slepota, odpoved ledvic, gangrena in amputacija okončin, možganske kapi, srčni infarkti in mnoge druge spremljajoče bolezni. Sladkorni bolniki pa si lahko veliko pomagajo tudi sami, in zato se predvsem združujejo v socialno humanitarna Društva sladkornih bolnikov ali diabetikov, ki delujejo po vsej državi. Teh je trenutno v državi 38, v njih pa je včlanjenih le okoli 16.500 bolnikov, kajti v Sloveniji po neuradnih podatkih nad 110.000 diabetikov, a je v društva tako včlanjena le dobra desetina…