Z industrializacijo dežele in razvojem podeželja, gredo v pozabo tudi številni običaji, ki so jih ljudje na deželi gojili stoletja. Eden takih je tepežnica, v naših krajih je običaj znan pod imenom »pametva«. Ta dan, v koledarju, zlasti cerkvenem, piše da je to dan nedolžnih otročičev, to je 28. decembra, ko so otroci hodili na »pametvo«. Pametva v Slovenskih Goricah, ni bila namenjena smo otrokom. Na pametvo so odhajali, zlasti k sosedom in prijateljem, tudi odrasli, predvsem moški in to le v popoldanskem času. Ti so se ponavadi opremili iz šibja spletenimi »kardebači«, s katerimi so, večinoma narahlo, »naklestili«, natepli starejše, ki so jih obiskali. Včasih, pa je bil kateri starejši "pametjak", tako so jim rekli, grob in so padali težki udarci. Zgodilo se je, da je kdo zameril, čeprav po običajih, to ni bilo dovoljeno, ali pa je prišlo celo do resnega pretepa. Starejši udeleženci pametve so bili v večini le deležni pogostitve jabolčnikom, vinom ali »gajico« - »šnopsom«.
Pri otrocih je bil običaj, da so že zgodaj, najprej obiskali svoje botre in sorodnike, če so bili blizu. Veljalo je prepričanje, tako je tudi bilo, da je tisti, ki je prišel prvi več dobil. Za obisk »pametjakov«, so pri vsaki hiši pripravili drobiž, kajti v glavnem so otrokom podarili denar. Redke hiše so bile, kjer so se pred njimi zaprle. Ta običaj, gre vse bolj v pozabo. Razumljivo je, da so šli od hiše do hiše peš. Danes pa so redki, ki še pešačijo. Morda je tudi to pripomoglo, da običaj zamira. Naše prepričanje je, da je svoje opravil standard, se pravi blaginja, ko ima že vsak otrok »mobitel« ali dlančnik, ob tem pa tudi kaj več denarja, kot bi ga zaslužil z »težkim« pešačenjem, posebno, če bi bila pametva v debelem snegu. Naj omenimo, da so otroci odrasle udarjali po zadnji plati, se pravi po riti, z leskovo šibo. Pri tem so glasno izgovarjali: »Pametva, pametva vriški bote, vünšam vam veselo novo leto«. Starejši so si spletli kartebač iz »pintovca«. Če pa tega niso znali, so jih dobili pri tistih, ki so to znali. Mi smo tokrat obiskali izdelovalca kardebača Alojza Matjašiča v Sovjaku, ki vsako leto splete po 50 in več kardebačev. Ob tem pa tudi druge pletarske izdelke iz šibja.