Ob obeleževanju letošnjega mednarodnega tedna živali, je tudi v prestolnici Ljubljani potekal zanimiv projekt, ki je pravo nasprotje dogajanjem z živalmi, zlasti psom, ki jih v teh dneh zasledimo v nekaterih državah bivše SFRJ, še zlasti Romunije in celo v članici EU Danske, kjer je življenje psov vse več kot prijetno. V ljubljanskem v mestnem parku, v neposredni bližini Trubarjeve ulice je namreč potekala štiridnevna akcija iz programa Sobivamo! v organizaciji Kulturnega društva Mladinski center IndiJanez v sklopu Evropske prestolnice mladih (EPM) 2013: Pasji paradiž.
„Pasji paradiž je z ograjenim, nadzorovanim območjem ponudil psom prostor, kjer so se lahko svobodno gibali in igrali. Lastniki so tako lahko brez posledic in skrbi spustili kosmatince iz povodcev, kar sicer v mestnem parku ni dovoljeno. Namen akcije je bil omejiti nenadzorovane izpuste psov in posledično vplivati na nezaželene kontakte s sprehajalci ter psom ponuditi prostor za socializacijo. Lastniki psov so se na akcijo odzvali večinoma pozitivno. Predvsem tisti s psi, ki ne ubogajo na vsak odpoklic, so se strinjali, da je ograjen prostor zanje odlična priložnost, da brezskrbno spustijo psa ali pa z njim vadijo poslušnost“, je povedala Barbara Selišek iz KD Mladinski center IndiJanez.
Ljubljančanka srednjih let, ki je s svojim štirinožnim prijateljem hrtom „Pasji paradiž“ obiskala več dni zapored, je ob koncu akcije bila kar nekoliko razočarana in je dejala: „Danes že podirate? Škoda. Sicer psa ne morem kar tako spuščati, ker je izjemno hiter in rad preganja. Nekateri lastniki ne marajo, da k njim priteče tuj pes – tukaj v ograji se temu izognem. Sem se kar hitro navadila na to“. Navadil pa se je tudi njen hrt, ki je že od daleč nakazoval, da pozna smer proti Pasjemu paradižu, ki mu je očitno kljub temu, da gre za ograjen prostor, nudil določen občutek prostosti. Pasji paradiž je imel vse dni razen prvega, ko je obilneje deževalo, dober obisk – v ogradi se je istočasno znašlo tudi po šest psov. Kritike so bile usmerjene predvsem na velikost ograde, ki bi v idealnih pogojih obsegala večjo površino.
V društvu KD MC IndiJanez so z akcijo preizkušali model pasjega parka, ki je v nekaterih evropskih mestih že uveljavljen. Tovrstni parki vsaj delno zadostijo socializaciji psov, obenem pa je njihov potencial tudi širše družbeno koristen. V njih bi lahko na primer izvajali organizirane tečaje osnove pasje vzgoje, meščane brez psov podučili kako ravnati v bližina psa ali denimo pod strokovnim vodstvom prirejali dogodke, kjer bi se v okviru športno-gibalnih prireditev srečevali psi in otroci oz. ljudje, ki si stika z živalmi želijo. „Namen programa Sobivamo!, ki se izvaja v okviru Evropske prestolnice mladih 2013, je sicer ozaveščanje problematik, medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje ter širjenje solidarnosti“, je dodala Barbara Selišek.