V Radencih, kjer živi in ustvarja že pol stoletja je Radoslav Bakračević, vsi ga poznajo kot Radeta, pripravil posebno slovesnost, kjer je v družbi prijateljev, obeležil lep in okrogel življenjski jubilej, 80. rojstni dan. Na veselem srečanju, ob dobri kapljici in kulinaričnih dobrotah, ki je potekalo v radenskem Dosorju, je bilo največ čestitk, ob prijetnem klepetu in obujanju spominov, pa smo izvedeli veliko zanimivega o slavljencu in „njegovih privih osemdeset“. Rade je gotovo en najbolj znanih in ustvarjalno plodnih Srbov v Sloveniji in gotovo en izmed tistih, ki so največ naredili na povezovanju že tako velikih prijateljev, Srbov in Slovencev. Zato ne preseneča, da je poleg gostov na slavju 80. rojstnega dneva v Radencih, Rade prejel na desetine in stotine čestitk in voščilnic, ki so mu jih namenili prijatelji, poslovni partnerji, znanci in drugi s katerim je v svojem zelo plodnem in ustvarjalnem življenju, tako ali drugače sodeloval.

Slavljenec Rade Bakračević, sicer Kronski Srbski vitez, Častni član Zveze kulturnih društev Maribor, Zaslužni meščan občine Kraljevo v Srbiji, je bil rojen rojen 24.6.1939 v srbski Raški. Tam je obiskoval osnovno šolo in nižjo gimnazijo, višjo gimnazijo pa je končal v Kraljevem. Nato se je vpisal na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani – oddelek za metalurgijo, kjer je diplomiral in se kasneje specializiral za ognjevarne materiale. Rade je četrt stoletja delal kot strokovni predstavnik podjetja »Magnohrom« iz Kraljeva za območje Slovenije in Hrvaške. Ko so leta 1990 bila ukinjena predstavništva omenjenega podjetja v bivši skupni državi, je Bakračević ustanovil zasebno podjetje »Bajus d.o.o.« Radenci, ki je postalo ekskluzivni zastopnik Industrije »Magnohrom« Kraljevo v Sloveniji. Kasneje je družba Bajus d.o.o. prevzela tudi zastopanje podjetja »Gibnjara« Kraljevo za področje Slovenije in Avstrije ter podjetja »Šamot« iz Aranđelovca. Bakračevićevo podjetje »Bajus d.o.o.« je imelo tudi svojega zastopnika v Srbiji, in sicer firmo »Centroistok« iz Bora, ki je tržila mineralno vodo »Radenska« v Srbiji za Radetovo podjetje.

Rade Bakračević je bil 10 let honorarni dopisnik časopisa »Politika Ekspres« in revije »Praktična žena« iz Beograda. Dvajset let pisal za »Sportske novosti«, in pet let za »Večernji list« iz Zagreba. Kljub svojim zrelim letom, Rade še danes piše za časopis »Kurir«, ki se tiska v Srbiji in Nemčiji. Redno piše za tednik »Ibarske novosti«. Ob ponedeljkih v živo na Radio Beogradu poroča o dogajanjih v Sloveniji in avstrijski Štajerski. Bil je štiri leta glavni in odgovorni urednik revije »Kontakt«, in pa tudi glavni in odgovorni urednik revije »Mostovi«. Štirideset let je pisal za več časopisov iz bivše skupne države. Že deset let ureja spletni časopis »Štajerske novice«. Od leta 1980 je bil član Društva novinarjev Jugoslavije, od 1990. leta je član društva novinarjev Srbije, društva novinarjev Slovenije in mednarodnega združenja novinarjev. O Radetu, Melitinem možu, očetu hčerke Karin in dedku vnuka Aleksandra, bi lahko namesto časopisnega prispevka pravzaprav spisali zajetno knjigo, saj je na toliko področjih bil aktiven in uspešen. Kot takšnega poznajo mnogi ne le v Radencih, kamor se je pred pol stoletja preselil iz Ljubljane, temveč po vsej Sloveniji, a tudi po vseh novih državah bivše SFRJ, ter še po številnih drugih evropskih državah, od Grčije, Cipra, Bolgarije, Romunije, Češke, Slovaške, do Avstrije ipd. Zaradi njegove odkritosrčnosti in odprtosti ga cenijo tudi mnogi najvišji državniki, od predsednikov, premierjev, ministrov ipd., ne le iz Slovenije in Srbije temveč tudi iz drugih držav.

Rade Bakračević je še posebej aktiven na področju turizma in kulture, kjer je doslej zabeležil veliko dosežkov. Poleg v turizmu, v zadnjih letih predvsem v Pomurju, med drugim je tudi član sveta JSKD, območna enota Maribor, član izvršnega odbora zveze kulturnih organizacij Maribora. Je častni konzul Občine Kraljeva in predsednik »Srbskega kulturnega društva Štajerska skupnost« iz Maribora. Po letu 2003 deluje pri vzpostavljanju gospodarskih, kulturnih in športnih stikov med Mariborom in Kraljevim in med Slovenijo in Srbijo. Kot velik njegov uspeh skupaj z Božidarjem Drinićem, urednikom magazina »Zadrugar« iz Zrenjanina pa se lahko šteje tudi podpis listin o sodelovanju med 24 občinami iz Srbije in Slovenije v času od januarja 2016 do avgusta 2018. To je tudi vredno Guinisovega rekorda! tako da je v zadnjih dveh letih prišlo do podpisa listin o sodelovanju med desetimi slovenskimi in desetimi vojvodinskimi (srbskimi) občinami: Radenci z Novo Crnjo, Črenšovci s Čoko, Beltinci z Novim Kneževacem, Cankova s Kovinom, Grad s Srbobranom, Ormož z Irigom, Puconci s Petrovcem, Murska Sobota z Bečejem, Tišino z Žabaljem in Odranci s Titelom. Gre za zelo pozitivne aktivnosti. In najnovejše je da sta Rade Bakračević in Božidar Drinić povezala še štiri občine: 28. avgusta 2018: Sečanj z Veržejem in Cerkvenjak z občino Odžaci v Republiki Srbiji.

Rade je leta 2016 posnel svoj četrti dokumentarni film o samostanu Žiča in Hram Svetega Save v Beogradu. Na mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Sarajevu prikazan je njegov film »Po poteh pravoslavja« in med 430 filmi se je njegov film uvrstil na 23. mesto. Piše poezijo in pesmi objavlja v Sloveniji, na Slovaškem, v Srbiji, Romuniji in na Hrvaškem. Za urejanje časopisa »Mostovi« je sprejel Zlato priznanje Ministrstva za diasporo Republike Srbije. Prejel je Srebrni znak Turistične zveze Slovenije in posebnega priznanja Pomurske turistične zveze, najvišjega državnega priznanja Republike Srbije »Zlate značke« (2006) in priznanja z medaljo Zveze kulturnih društev Maribor (2008). Od poslušalcev Radia Maribor je dobil »Zlato priznanje«, »Turistični nagelj« RTV Slovenije in več drugih nagrad za humano delo po raznih društvih. 2001 in 2002 je bil podjetnik leta. 2003 leta je postal zaslužni občan mesta Kraljeva. Bil je inovator leta 1978, pa je prejel priznanje »Zlato pero« za amatersko novinarsko delo (1980)...

Brez svojih konjičkov, zlasti pisanja, fotografiranja, snemanja, a tudi dela v kulturnih in turističnih organizacijah in društvih, Rade ne more niti danes. Še danes ni pomembnejšega dogodka, ne le v Radencih in Pomurju, temveč tudi v Mariboru, Ljubljani Gradcu, Beogradu, Kraljevem..., kjer ne bi bil prisoten tudi Rade Bakračević. In mnogi vedo povedati, da je na mnogih področjih enako aktiven danes, kot je bil pred pol stoletja, ko je prišel v Radence, če že ne pred desetletjem več, ko je prišel v Ljubljano. Glede na njegov zdrav slog življenja in vse kar sodi zraven, bo Rade takšen tudi do najmanj naslednjega okroglega osebnega jubileja...