PRITE ŠE VI, TE PA SMO VSI
- 22.01.2013
Kako v Prlekiji potekajo koline?
Turistično društvo Cven je pripravlja to soboto, 26.1.2012 od 10. ure naprej tradicionalno prireditev, 7. koline „na grüntu“, kjer bodo obiskovalcem pokazali, kako je nekoč potekal najbolj priljubljeni praznik na kmetiji. Vsi obiskovalci, katerih pričakujejo od blizu in daleč, bodo v živo videli „kda je Prlek gujdeka kla“.
„To so koline na način kot so to delali naši pradedje. Seveda brez dobre gospodinje tudi ni kolin. Zato je to kmečko opravilo bil ponos domačije – gospodinje še posebno, če je bil špeh-slanina debel saj se je s tem dokazovala pridnost gospodinje. Najprej so zjutraj preden so šli v hlev, popili čaj – z žganico, glavni mesar je šel v hlev prvi, seveda je bilo potrebno prašiča zaklati mu odvzeti kri v krnico - posodo za poznejšo izdelavo kolin – krvavic, nato so ga odnesli na ploh in seveda nadaljevali z kolinami. Ko je bil čas zajtrka to je določil glavni mesar na mizi je moralo biti (staro) meso iz tünke, iz prejšnjih kolin-znak dobre gospodinje. Meso se je v večji meri pripravljalo za tünko – kiblo, ostale so le kosti in obrezovina, seveda če je bilo dovolj špeha. Delo je potekalo celi dan, med tem pa je gospodinja morala narediti jüžino-malico, ponavadi je naredila jetra s kašo, in pa bujto repo v kateri je bilo meso od zaklanega prašiča. Seveda izdelava klobas in kolin – krvavic in tlačenke se je ponavadi zavleklo pozno v noč, ko je za večerjo morala bito juha v kateri se je kuhal hrbet in seveda pečeno meso, ter pokušnja klobas in kolin, vse skupaj pa so seveda pridno zalivali z domačo jabolčnico, ali klintonom, pri dobrem gospodarju pa ni manjkalo tudi vino“, je prleške koline, kot so nekoč potekale, opisal predsednik TD Cven Janko Horvat, sedaj pa je vse skupaj nekoliko spremenjeno, saj ne dovolijo klanja izven uradne klavnice...
Nekako takole bodo na Cvenu potekale koline tudi letos, zato vabijo čim več obiskovalcev, ki bodo lahko marsikaj tudi poskusili… Morebiti tudi slovensko posebnost; Nekakšne kranjske klobase, ki jim v Prlekiji pravijo “prleške klobase”. Meso zanj solijo in ga popoprajo ter mu dodajo česnov sok. Nato ga stlačijo v brizgljo in ga vbrizgajo v črevo, kar ni lahko opravilo. Le malo prekajene se jedo kuhane, če pa se dimijo več kot šest tednov pa lahko tudi surove. Poznane so tudi v inozemstvu...
„To so koline na način kot so to delali naši pradedje. Seveda brez dobre gospodinje tudi ni kolin. Zato je to kmečko opravilo bil ponos domačije – gospodinje še posebno, če je bil špeh-slanina debel saj se je s tem dokazovala pridnost gospodinje. Najprej so zjutraj preden so šli v hlev, popili čaj – z žganico, glavni mesar je šel v hlev prvi, seveda je bilo potrebno prašiča zaklati mu odvzeti kri v krnico - posodo za poznejšo izdelavo kolin – krvavic, nato so ga odnesli na ploh in seveda nadaljevali z kolinami. Ko je bil čas zajtrka to je določil glavni mesar na mizi je moralo biti (staro) meso iz tünke, iz prejšnjih kolin-znak dobre gospodinje. Meso se je v večji meri pripravljalo za tünko – kiblo, ostale so le kosti in obrezovina, seveda če je bilo dovolj špeha. Delo je potekalo celi dan, med tem pa je gospodinja morala narediti jüžino-malico, ponavadi je naredila jetra s kašo, in pa bujto repo v kateri je bilo meso od zaklanega prašiča. Seveda izdelava klobas in kolin – krvavic in tlačenke se je ponavadi zavleklo pozno v noč, ko je za večerjo morala bito juha v kateri se je kuhal hrbet in seveda pečeno meso, ter pokušnja klobas in kolin, vse skupaj pa so seveda pridno zalivali z domačo jabolčnico, ali klintonom, pri dobrem gospodarju pa ni manjkalo tudi vino“, je prleške koline, kot so nekoč potekale, opisal predsednik TD Cven Janko Horvat, sedaj pa je vse skupaj nekoliko spremenjeno, saj ne dovolijo klanja izven uradne klavnice...
Nekako takole bodo na Cvenu potekale koline tudi letos, zato vabijo čim več obiskovalcev, ki bodo lahko marsikaj tudi poskusili… Morebiti tudi slovensko posebnost; Nekakšne kranjske klobase, ki jim v Prlekiji pravijo “prleške klobase”. Meso zanj solijo in ga popoprajo ter mu dodajo česnov sok. Nato ga stlačijo v brizgljo in ga vbrizgajo v črevo, kar ni lahko opravilo. Le malo prekajene se jedo kuhane, če pa se dimijo več kot šest tednov pa lahko tudi surove. Poznane so tudi v inozemstvu...
Zadnje novice
