Gotovo je Peter Zver iz Mote 75, dober streljaj iz preleške prestolnice Ljutomera, ki je sredi poletja, natančneje, 26. junija, praznoval 66. rojstni dan, in ki že nekaj let uživa zasluženo pokojnino, nadvse zanimiv človek, s pestro in razburljivo preteklostjo, ki bi jo bilo škoda prezreti. Ne le na delovnem mestu, kjer je bil miner, in kjer življenje pogosto visi na nitki, temveč tudi sploh je Petrovo življenje nadvse razgibano. Poleg neštetih minerskih zgodb, mnogih mineralov, kamnin različnih oblik, in drugih „ostankov“ miniranj zlasti po Avstriji, kjer je zaslužil pokojnino, pa se naš prijazni sogovornik še posebej spominja služenja vojaškega roka, med leti 1967/69, v JLA. Med oktobrom 1967 in marcem 1968, je služil v Lovranu, torej pri Opatiji v Istri.
„Bilo je v začetku leta 1968, ne spomnim se natančno datuma, vem pa, da je bilo 25. ali 26. februarja zjutraj okrog 6,40 uri, ko sem na dvorišču vojašnice čakal na jutranji zbor. Naenkrat sem slišal nekakšen nežen ton, kot da bi postavil kitaro v kot od koder ne bi prihajal pravi zvok. Bilo je dejansko nekaj posebnega. Sam sem naključno pogledal v zrak proti Učki gori in zagledal velik ognjeno rdeč predmet ovalne oblike. Obnemel sem in neprekinjeno gledal v te zanimivi predmet, ne da bi lahko povedal tudi ostalim vojakom, ki so tudi stali na dvorišču. Gledal sem kot nekakšen čudež in nisem umaknil pogleda dokler ta objekt ni izginil za goro ali v morje“, razlaga Peter Zver, ki nadaljuje: „Če je Učka visoka 1.400 metrov, je leteči objekt, po moji oceni, moral imeti premer med 70 in 80 metrov. Ko je letelo čez morje sem še bolj videl obliko dveh krožnikov stisnjenih skupaj, torej kot nekakšen vsemirski brod. Nikakor pa se ne morem spomniti ali je objekt rotiral ali se je premikal v eno smer, kar niti ne preseneča, saj sem gledal kot ohromel. Ko se je še premikalo čez morje, sem najprej misli, da bo treščilo v gorovje, a ni. Dvigalo se je in premikalo čisto nad goro in nato izginilo“.
Peter je prepričan, da je vse skupaj, odkar je zadevo zaznal, do odhoda iz njegovega vidokroga, minilo približno 10 minut. In zakaj Prlek o tej zadevi z nikomer ni spregovoril niti besedice, pravzaprav ničesar ni omenjal vsaj 10 let? „Po odsluženi vojski sem leta 1970 šel trebuhom za kruhom v sosednjo Avstrijo, kjer sem dobil licenco za minerja in sem tam delal do upokojitve, leta 2009. O neverjetni dogodivščini iz JLA sem večkrat nameraval povedati otrokom v Avstriji, a tega sprva nisem storil ker sem se bal, da se bodo smejali iz mene. To se je na koncu tudi zgodilo, a me ne moti preveč, saj tudi danes 45 let pozneje imam isti spomin, kje in kako se je zgodilo. Bolj kot to me zanima, zakaj sem jaz objekt videl, drugi pa ne. Sem pa v Avstriji govoril z enim starejšim človekom, ki se tudi spozna na tovrstne zadeve, in potrdil mi je, da tudi on verjame, kako vsi ne vidimo vsega. Ne vem, zakaj?“ nam še pove Peter Zver iz Prlekije, ki bi najraje še enkrat šel na isto lokacijo v Lovranu, saj upa, da bi še enkrat imel srečo in spet videl „nekaj čudovitega, kar se ne vidi vsak dan in kar ne vidi vsakdo“.
Britanci so odprli dosjeje o neznanih letečih predmetih
Britanci so sprostili podatke o opažanjih neznanih letečih predmetov Je tamkajšnja vlada resno vzela pripovedi o vesoljskih obiskovalcih?
Britanska obrambna obveščevalna agencija je že v preteklosti resno razmišljala o možnosti, da tuja vesoljska plovila obiskujejo naš planet, zato je od uradnikov, pristojnih za NLP, zahtevala, da opazujejo katero koli potencialno grožnjo iz vesolja in ji sledijo. Tako vsaj razkrivajo še nedavno pred širšo javnostjo skriti dokumenti, ki pa so zdaj dostopni širši javnosti. Na tisoče strani dokumentov kaže, kako so bili uradniki ministrstva za obrambo zaskrbljeni nad dejstvom, da bi jih javnost lahko obtožila, da jih zadeva z NLP ne zanima oziroma da ji ne posvečajo pozornosti. Po drugi strani se jih je nekaj le zavedalo, da to, kar je danes znanstveno dejstvo, morda ne bo jutrišnja resnica, saj so znanstveniki pred nekaj stoletji verjeli, da je Zemlja središče vesolja, še do začetka prejšnjega stoletja pa je veljalo tudi prepričanje, da atoma ni mogoče več cepiti.
Opazovanja pojavov, znanih kot NLP, se seveda da razložiti z nenavadno oblikovanimi oblaki, kroglasto strelo ali ameriškimi črnimi (tajnimi) vohunskimi letali ali z različnimi tolmačenji sicer znanih naravnih pojavov. Če se opazovanja osredotočijo na naprave, ki niso zemeljskega izvora, potem je seveda treba ugotoviti njihov namen in nalogo. Frustrirani obveščevalni strokovnjaki so očitno zaznali, da bi bila zadeva vzeta znatno bolj resno, če bi imeli NLP na površini narisano rdečo zvezdo, kar pozornost seveda usmerja na nekdanjo Sovjetsko zvezo. Skupina dokumentov iz britanskih nacionalnih arhivov je tako deveti del njihovih dosjejev X, ki so zdaj na voljo. Nekatere je vznemirila možnost izkoriščanja atmosferske plazme, za katero so sprva trdili, da je NLP, in kroglaste strele za novo tehnologijo orožja. Obstaja celo namig, da če tuja vesoljska plovila resnično obstajajo, naj britansko ministrstvo za obrambo pridobi ali prevzame njihovo tehnologijo prikrivanja in skrivanja. Večina uradnikov je bila zelo zadržana: iz dokumentov je razvidno, da se je oficir že leta 1979 spraševal, zakaj naj bi tujci iz vesolja želeli obiskovati »neko nepomembno in nezanimivo zvezdo«...