Prvič so se srečali peki, ki so tudi obžalovali, da je zaprta ena izmed nekoč najboljših pekarn na severovzhodu države Na Izletniški kmetiji Belec z Železnih Dverih, v osrčju prečudovitih Ljutomersko – Jeruzalemskih goric, je potekalo izjemno zanimivo srečanje in druženje. Po več letih so se namreč zbrali vsi Ljutomerski peki, ki so nekoč v svoji domači pekarni v prleški prestolnici pekli odličen kruh in druge pekovske izdelke. Sedaj pa so žalostno ugotovili, da je razvoj uničil veliko dobrih pekarn, in ena takšnih je bila prav v Ljutomeru. Omenjena pekarna je bila na vrhuncu okrog leta 1965, ko je večina izmed pekov, ki so se udeležili srečanja, tudi začenjala pekovsko kariero. Na srečanju je bilo 32 še živečih pekov, od najmlajšega 25 – letnika, do najstarejšega, 76 – letnega Marjana Vunderla iz Spodnjega Kamenščaka.
„Ljutomerski peki smo bili znani po najkvalitetnejšem kruhu, vajenci kateri so se izučili v Ljutomeru pa so bili znani kot pridni delavci. Cenjeni so bili predvsem zaradi tega ker so znali narediti dober kruh in obvladali vsa pekovska dela. Tokrat smo se zahvalili najstarejšim pekom, saj smo se mladi od njih veliko naučili. Bili so nam več kot očetje, saj smo veliko noči preživeli skupaj. Naučili so nas delati in spoštovati delo in zato jim moramo biti hvaležni. Na srečanju smo žalostno ugotovili da je razvoj uničil veliko odličnih pekarn med katerimi Ljutomerski pripada eno častnih mest. Ob veselem druženju smo se spomnili tudi prijetnih skupnih trenutkov. Dogovorili smo se tudi, da bodo takšna srečanja pripravili vsako leto“, nam je razlagal eden izmed organizatorjev srečanja in nekdanji pek Milan Belec.
Sicer pa večina mlajših pekov, ki se še niso upokojili sedaj dela v lendavski pekarni, zanimivo pa je tudi, da v Ljutomeru in okolici sploh nimajo niti kakšne manjše zasebne pekarne, tako da jim kruh pripeljejo predvsem iz Murskosoboškega, gornjeradgonskega in lendavskega območja ter iz drugih prleških in slovenskogoriških krajev, kjer pečejo kruh in druge pekovske izdelke.