Enajstega novembra goduje sv. Martin, kot eden najbolj priljubljenih svetnikov, saj je Martinovo čas, ko se zaključi jesensko delo, še posebej pa je praznik priljubljen zaradi povezanosti z vinom. Legenda namreč pravi, da je sveti Martin spremenil vodo v vino. Sveti Martin Tourski je bil galsko-frankovski narodni svetnik. Njegova starša sta bila pogana, sam pa je že z dvanajstimi leti proti volji svojih staršev prosil za sprejem med katehumene. S petnajstimi leti je stopil v državno vojsko in postal častnik gardne konjenice. Pri vojakih je pokazal izredno skromnost in nesebičnost, kar ga je ljudstvu še posebej približalo. Po nekaj letih vojaške službe je bil posvečen v mašnika. Potem se je odpravil domov, da bi spreobrnil svoje starše. Uspelo mu je le pri materi...
Na Slovenskem so predstavljali sv. Martina predvsem kot usmiljenega vojščaka, ki z mečem reže svoj plašč, da ga bo delil z revežem, ki ga zebe. Takega kažejo tudi naše oltarne slike. Precej kasnejša je legenda o goseh, ki naj bi izdale sv. Martina, ko se je skril pred sli, ki so mu prišli povedat, da je izvoljen za škofa. Ker so ga izdale, morajo za kazen, na dan njegove smrti umreti. Od tu navada, da je treba na Martinovo nedeljo jesti pečeno gos. V vinskih deželah se je goski za Martinovo pridružilo vino, ki prav ta čas dozori. Povezava z Martinovim je rodila legendo, da je sv. Martin spremenil vodo v vino. Pri nas pravimo:«Vino pije sv. Martin, voda naj pa žene mlin!«
In tudi v osrčju Kapelskih goric, ob prvo zgrajeni okrogli kleti v Sloveniji, bodo letos prvič martinovali. Krst vina se bo zgodil v soboto, 14.11.2009 ob 12.00 uri. Kot pravi direktorica občinske uprave občine Radenci Mojca Marovič, se bo program ob martinovanju začel že ob 10.00 uri dopoldan in bo trajal vse do 17.00 ure popoldan na dvorišču podjetja - gostiteljice I. martinovanja v radenski občini, Kapela d.d.
Na martinovanju se bodo med drugim spomnili, kako je sv. Martin leta 1371 bil izvoljen za škofa, kljub temu, da je imel med duhovščino, ki se ni hotela odreči privilegijev in udobja, veliko sovražnikov. Ljudstvo pa ga je imelo neverjetno rado. Po vsej deželi so govorili o njegovih čudežih; ozdravljanju, obujanju od mrtvih, izganjanju hudobnih duhov, krotenju divjih živali. Že kmalu po smrti leta 397 so ga začeli častiti kot svetnika. Bil je eden izmed prvih svetnikov nemučencev, ki mu je Cerkev priznalo svetniško čast...
Kako je z Martinovim drugod po svetu? Nemci imenujejo martinovo Matinfest, Angleži Martinmas, tudi Martlemass. Veliko njihovih šeg ob tem dnevu je podobnih ali celo enakih kot pri nas, druge so spet različne. Ponekod na Škotskem in na Irskem je bilo ob martinovem nujno opraviti krvno žrtev. Če tega ne bi storili, bi bilo vse leto nesrečno. V teh krajih se na martinovo ni smelo vrteti nobeno kolo, ker bi to prineslo nesrečo. Kolarji in mlinarji na ta dan niso delali. V nemških deželah in v Angliji je bilo marinovo plačilni dan za hlapce in dekle, takrat pa so se tudi menjavali: novi so prihajali in stari odhajali. Pojedine naj bi vplivale na obilnost naslednjega leta. Na martinovo so še danes priljubljeni sejmi, ki jih najdemo posebno v alpskih deželah. Tam prodajajo sladkarije, sadje, darilca, posodo in tudi že božične okraske.