Oškodovanci že terjajo odškodnino od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Tudi lovci nemočni pred „črno pošastjo“ oz. inteligentno vrano – letečo podgano Gornja Radgona – Če Sir Alfred Joseph Hitchcock ne bi umrl pred dobrimi tridesetimi leti bi sedaj najbrž nastala nova, nekoliko manjša srhljivka povezana s ptiči. Gornjo Radgono so namreč v zadnjem času napadle predvsem črne vrane, za katere mnogi trdijo, da so najbolj inteligentne ptice, nekateri pa jih celo imenujejo „leteče podgane“. In čeprav je vran veliko praktično po celi Gornji Radgoni, zlasti na obrobjih, kjer so travniki, vrtovi in veliko dreves, so še posebej ogroženi osebni avtomobili in tudi objekti v industrijski coni. Najbolj „črne pošasti“ napadajo avtomobile in tudi stekleno stavbo podjetij Epas in Elos – Escada na Ljutomerski ulici v Gornji Radgoni.
„Naše podjetje se že nekaj časa sooča s težavami, ki jih povzročajo črne vrane. V zadnjem času se je število vran na območju našega podjetja drastično povečalo, postajajo pa tudi vedno bolj napadalne. Vrane se v večji meri zadržujejo na parkirišču podjetja, kjer se sprehajajo po avtomobilih in kamor odlagajo hrano. S kremplji in kljuni povzročajo razne poškodbe na parkiranih vozilih, kot so: raztrgane in odtrgane gumice na brisalcih vozil, raztrgane gumice okrog vrat, odtrgana plastika na vodilih na strehi avtomobilov, praske na karoseriji avtomobilov, ogledalih in steklih, itd.“, nam pove Aleksandra Županek iz tajništva omenjenih družb, ki dodaja, da škoda ni vidna samo na parkiranih avtomobilih, ampak tudi na objektu, kjer so poškodovane steklene površine, predvsem okna in vrata, v katere se vrane zaletavajo.
Glede na obseg poškodb, ki se vsakodnevno ponavljajo in zaradi številnih pritožb zaposlenih v podjetju, ki jim poškodbe prinašajo veliko finančno breme, je vodstvo podjetij na razgovor povabilo tudi starešino in gospodarja LD Gornje Radgone, Milana Kolariča in Miroslava Njivara, ki je tudi lovski čuvaj, in ki sta seznanjena z napadi vran, ogledala pa sta si tudi poškodbe, ki so jih povzročile vrane. O dogajanju je direktor Epasa in Elosa Escade Tugomir Frajnam obvestil tudi kmetijsko ministrstvo. Glede na neuspehe, s katerimi so poskušali vrane zavračati, različne zavarovalne ukrepe, s katerimi so zaposleni poskušali zaščititi svoje avtomobile (ovijanje brisalcev v vreče in blago, prekrivanje vetrobranskega stekla, itd.) in glede na dejstvo, da črna vrana spada med zaščiteno vrsto ptic, so se na MKGP obrnili s prošnjo za odobritev odstrela ali za predlog kakšne druge rešitve. V nasprotnem primeru pričakujejo povračilo škode, ki jo povzročajo, in to že sedaj, ko si še lahko najdejo hrano. Kako pa bo pozneje?
Ob tem se v Gornji Radgoni bojijo, da bi vrane, poleg ubijanja manjših ptic, začele napadati tudi ljudi. Marsikomu je že čez glavo že jutranje prebujanje s tistim nemogočim kra-kra, ki prihaja z bližnje strehe, dvorišča ali zelenice. Zagotovo vedno več Slovencev v urbanih naselij prebujajo vrane, ki se nekontrolirano širijo po vsej državi in v bližini večjih urbanih središč povzročajo vedno večjo materialno škodo. Doslej so bili mestna nadloga golobi, v zadnjem obdobju so to vrane, neverjetno inteligentne, bojevite, prilagodljive in celo napadalne. K sreči se zaenkrat le redko zgodi, da vrana poškoduje človeka... Nekaj podobnega smo že videli leta 1963 v pretresljivi in nepozabni mojstrovini Alfreda Hitchcocka Ptiči. Neko žensko je napadel galeb, nato pa je v naselje priletelo na tisoče ptičev, ki so napadali otroke in prebivalce...
A tega v Gornji Radgoni, kot zagotavljajo lovci, najbrž ne bo. „Res je, da imamo ogromno pritožb povezanih s črno vrano, ki prihajajo z vseh strani, tako s podeželja kot iz mesta. Kmetje se pritožujejo nad uničevanjem pridelkov, predvsem v sadovnjakih na poljih in tudi vinogradih. Na meti so jim tudi bale, kjer vrane uničujejo plastiko, napadajo tudi objekte, zlasti rože na balkonih, fasade in tudi strehe. V mestih so tudi na meti vran objekti in v zadnjem času predvsem avtomobili. Vsi zahtevajo odškodnino mi pa tukaj imamo zavezane roke, saj so črne vrane, kot pevke in selivke zaščitene. Podobno so vrane delale problema v Avstriji, Nemčiji in še nekaterih državah, tako da tam več niso zaščitene. Upam, da bodo odgovorni pri nas razmislili o tem, in da bomo tudi mi dobili pooblastilo za odstrel preveč namnoženih črnih vran“, nam povedal starešina LD Gornja Radgona, Milan Kolarič, ki dodaja, kako ne verjame, da bi črne vrane masovno napadale ljudi, lahko pa bi se zgodil kakšen posamični primer...
Mimogrede, za škodo na „lovnih divjadih“ odgovarjajo lovske družine, za tisto, ki jo povzroči zaščitena divjad, pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Varstveni ornitolog Tomaž Jančar iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic je priznal, da je o vranah v Sloveniji malo znanja, saj se z njimi še nihče ni resno ukvarjal. „Vrane so vrsta, ki ni ogrožena in zaradi njihove prilagodljivosti in inteligence jim gre dobro. Vrane sodijo med najinteligentnejše ptice, tako kot vsa družina vranov, kamor sodijo tudi krokar, sraka in kavka. Zato tudi ne rabijo veliko naravovarstvene pozornosti, ki jo pri nas na društvu usmerjamo predvsem v bolj ogrožene vrste. Problematiko vran je potrebno najprej resno raziskati. Vedno znova se namreč izkaže, da vzroki problemov pogosto niso takšni, kot se kažejo na prvi pogled. Vrane res lahko povzročijo nekaj škode v kmetijstvu, ki je ponekod lahko znatna. Verjetno pa ne gre za problem, ki bi bil prisoten povsod po državi. Ko govorimo o škodah, bi bilo smiselno primerjati te s koristmi, ki jih vrane prinašajo. Vrane se namreč v veliki meri hranijo z beljakovinsko hrano, vključno z raznimi škodljivci v kmetijstvu“, poudarja Jančar.
ČRNA VRANA Črna vrana je svoje ime dobila po enotno črnem perju s šibkim leskom. V letu jo od poljske (sive) vrane ločimo po enakomerno širokih perutih in repu, ki ni klinaste oblike. Danes je po Evropi veliko bolj razširjena, vsem dobro poznana siva vrana (Corvus corone cornix). Na spodnji strani je slednja svetlo siva. Sivi so tudi tilnik in ramici. siva vrana je črni vrani zelo podobna tudi po načinu življenja. Razširjena je po celotni Evropi, le, da je na skrajnem severnem delu Skandinavije selivka. Gnezditveni prostor črne vrane so enako kot pri sivi razredčeni gozdovi, gozdički na polju, barja, resave, obale in gorska območja. Najbolj pa jima ustreza obdelana zemlja s številnimi naselji. Najdemo ju celo v središčih velemest. V Sloveniji je črna vrana zelo redka celoletna vrsta, razširjena v glavnem le na njenem severozahodnem delu, sedaj pa tudi na severovzhodu države. Siva vrana pa je oblika, ki je v Sloveniji zelo pogosta.