S „ŠNOPSOM“ SI KRAJŠAJO ZIMSKI ČAS
Minuli, izjemno mrzli konec tedna je v gasilskem domu v Lutvercih pri Gornji Radgoni, bilo izjemno vroče. Prostovoljno gasilsko društvo Lutverci je namreč pripravil tradicionalni, 11. božično – novoletni turnir ...
Zimsko vikendi so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce namenjeni kartanju; Na 11. božično-novoletnem turnirju PGD Lutverci slavil Franc Petrovič
Minuli, izjemno mrzli konec tedna je v gasilskem domu v Lutvercih pri Gornji Radgoni, bilo izjemno vroče. Prostovoljno gasilsko društvo Lutverci je namreč pripravil tradicionalni, 11. božično – novoletni turnir v kartanju šnopsa, na katerem je sodelovalo kar 28 tekmovalk in tekmovalcev iz širšega radgonskega območja, poleg pa je bilo vsaj še dvakrat toliko „kibicerjev in navijačev“. Kartašev bi gotovo bilo še več če hkrati ne bi potekalo podobno tekmovanje na drugi strani reke Mure, v sosednji Avstriji, kamor hodijo kartati tudi Prekmurci in Štajerci. To pa samo potrjuje, da televizija, internet in sploh računalniki niso praktično zastrupili večino ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi. Zato namreč na severovzhodu države, vsaj v zimskem času, obstaja zabava kjer se družijo predvsem moški, vedno več pa je tudi žensk. Gre za kartanje šnopsa, ki je v Pomurju in na Štajerskem vedno bolj priljubljeno. Na konec tedenskih turnirjih in drugih tekmovanjih, po gostinskih lokalih ter gasilskih, lovskih, ribiških in drugih domovih, se srečuje veliko ljudi, ki se tako ob kartah družijo, zabavajo in si krajšajo dolge zimske noči. In tako je tokrat, med drugim bilo v Lutvercih.
Druženje ob igranju šnopsa se pogosto potegne do zgodnjih jutranjih ur naslednjega dne, kakor je bilo tudi v gasilskem domu Lutverci. Predsednik društva Renato Flisar je izrazil zadovoljstvo, da se je tekmovanja udeležilo kar 28 tekmovalk in tekmovalcev, zraven pa je prišlo tudi veliko navijačev, predvsem iz Apaške doline ter tudi s širšega radgonskega območja. Samo druženje z večerjo in tekmovanjem je trajalo približno pet ur, vsak posamezni udeleženec pa je imel pet življenj, torej je lahko utrpel največ pet porazov. Nekateri so izpadli že po petih odigranih partijah, drugi so jih odigrali od šestih pa vse tja do petnajst in več. Šele takrat, ko je ostal samo eden z neporabljenimi življenji, je bilo jasno kdo je zmagovalec. In to je v Lutvercih bil domačin, znani kartaš, Franc Petrovič, ki je slavil pred Emilom Kremplom iz Polic ter Ivanom Črešnarjem iz Gornje Radgone, sledijo pa Ivan Stržišar (Zgornje Konjišče), Branko Blažič (Žiberci) itd. Štirje najboljši so prejeli lepe pokale organizatorja, prvih deset pa tudi lepe praktične nagrade.
Sicer pa veliko kartašev s severovzhoda države pogosto srečo preizkuša tudi na drugi strani reke Mure, v sosednji Avstriji, kjer so nagrade bistveno višje. Pravzaprav je vse skupaj ustrezno zakonsko urejeno in potem organizatorji lahko oglašajo svoje prireditve, ki pritegnejo desetine in celo več kot sto igralcev. In ob takšni udeležbi so seveda tudi nagrade, tako denarne kot blagovne, lahko bistveno višje...